Svet, ki ga želimo

Opis

V delu Svet, ki ga želimo, Samir Amin, starosta teoretske levice, poskuša poiskati možno demokratično institucionalno obliko, ki bi združila vsa sodobna alterglobalistična gibanja, odpore in stremljenja, da bi se lahko primerno zoperstavili kapitalističnemu sistemu na svetovnem nivoju. V iskanju primerne oblike tovrstnega združenja se avtor opre na analizo dosežkov in predvsem napak emancipatornih bojev 19. in 20. stoletja, ki niso bili sposobni poenotiti različnih pogledov in stremljenj. Ker je svet v zadnjem stoletju postal še veliko bolj kompleksen, pri čemer se je prepad med revnimi in bogatimi, med periferijo in centrom, med ruralnim in urbanim še bolj zaostril, in so se začele izpostavljati spregledane tematike, kot so feminizem, okoljevarstvo, genski inženiring itn., predlaga povezovanje levice na osnovi konvergence v raznolikosti. S pomočjo takega principa, ki bi povezoval različne politične in družbene skupine in ljudstva, pri čemer ne bi spregledal njihove raznolikosti, bi lahko gradili s pomočjo radikalne demokracije novo mednarodno gibanje za solidarnost, za katerega Amin predlaga ime peta internacionala.

Knjigo zaokroža »Bamakovski poziv«, ki je nastal l. 2006 na Policentričnem svetovnem socialnem forumu v Bamaku, da bi se podali predlogi za konkretno delovanje, in jo dopolnjuje obsežna spremna beseda, v kateri Nikolai Jeffs osvetli teoretsko ozadje dela in ga kritično umesti v pretekla in sodobna alternativna družbena gibanja.

Knjiga je namenjena vsem družboslovcem kot tudi širokemu krogu bralk in bralcev, ki se ne zadovoljijo s površnimi razlagami današnje ideološke, politične in ekonomske svetovne ureditve in iščejo možne rešitve za drugačen svetovni red po meri človeka.