Posebni skepticizem v umetnosti

Opis

Knjiga Maje Breznik Posebni skepticizem v umetnosti je delo, ki je za svoj predmet obravnave, ko smo na prehodu iz nacionalne umetnosti v globalen, mednarodni umetnostni sistem, vzelo rezultate terenskih intervjujev z akterji v različnih umetnostnih oz. kulturnih poljih: vizualni umetnosti, gledališču, glasbi (v soavtorstvu z Lidijo Radojević) in založništvu.

V vsakem od teh polj avtorica razbere specifične antagonizme: v vizualni umetnosti poteka konfrontacija med umetnostnim sistemom v centru in perifernimi, lokalnimi praksami; v gledališču med pristopom osvajanja državnih institucij in neodvisno produkcijo; v glasbi med komercialnimi avtorji z njihovimi korporativnimi tantiemami in alternativno naredi si sam sceno; v založništvu med visoko, a neprofitno literaturo in komercialnim množičnim tiskom. Ne glede na različna, včasih diametralno nasprotna stališča intervjuvancev in specifične značilnosti ter pereče problematike posameznih kulturnih praks, je avtorica na njihovem ozadju razbrala vsem skupno ideologijo – posebni skepticizem v umetnosti. V skladu z njo se bije nenehen manihejski boj prave umetnosti z lažno, pri čemer pa se ne podvomi v moderno institucijo umetnosti kot take, in prav ta dvom je lasten avantgardnim gibanjem, ki pa jih sodobni, profit sledeči umetniški sistem vse prelahko inkorporira vase.

Poleg analize Maje Breznik knjiga vsebuje osem komentarjev različnih avtorjev, ki dodatno osvetljujejo izsledke raziskave v posameznem obravnavanem polju in podajajo teoretske ter kritične prispevke k njenim vpogledom. Delo obenem zaokroža obširen epilog Rastka Močnika, ki poskuša na podlagi analize razvoja likovnih praks v moderni prikazati, da je način vpetosti sodobne likovne umetnosti v politično-ekonomske odnose ključ za razumevanje pričujočih trendov podrejanja neoliberalnim silnicam ostalih kulturnih področij.

Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, čeprav se opira na sodobna teoretska dognanja in pojme, in vsebuje obilno konkretnih primerov. Namenjena je družboslovcem in humanistom kot tudi širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki jih zanimajo antagonizmi sodobne umetnosti in kulture.

Komentarji: Boris Buden, Eda Čufer, Borislav Mikulić, Dragan Klaić, Polona Poberžnik, Primož Krašovec, Gregor Kocijan, Aldo MilohnićEpilog: Rastko MočnikSoavtorica poročila o glasbeni produkciji: Lidija Radojević