Blagoslovljeni in prekleti

Del 2Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem

Izposodi si
Knjiga je izšla z denarno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Opis

Pred nami je druga knjiga iz zbirke Blagoslovljeni in prekleti. Tudi ta predstavlja rodbine in posameznike iz slovenskega prostora, ki so bili v času Avstrijskega cesarstva v 19. in začetku 20. stoletja povzdignjeni v plemiški stan. Zasnovana je na enak način kakor prva, so pa besedila pri nekaterih družinah pogosto daljša. To je posledica še bolj intenzivnega sodelovanja potomcev obravnavanih družin, saj jih je prva knjiga vzpodbudila, da so začeli še sami raziskovati družinsko zgodovino.

Drugi namen knjige, katerega uspeh se bo pokazal skozi čas, je oživiti spomin na družine in posameznike, ki so sooblikovali zgodovino današnjega slovenskega prostora, a so danes skoraj pozabljeni. Toda če v roke vzamemo arhivske vire, spominsko literaturo in zlasti časopisje 19. in začetka 20. stoletja, vidimo, da so bili vsi ti ljudje še kako pomembni v slovenskem prostoru in da je njihova dejavnost glasno odmevala v takratni javnosti.

Slovenci imamo večinoma v zavesti, da je bilo obravnavano obdobje v nacionalnem smislu zelo burno, da je nasprotje med Slovenci in Nemci v južnih habsburških deželah pogosto vodilo v verbalne, včasih celo fizične spopade. Morda pa se premalo zavedamo oz. premalo poznamo vzgibe in razmišljanje, ki so ljudi vodili, da so se opredelili za to ali ono stran. Pričujoča in prejšnja knjiga ponujata vsaj nekaj vpogleda v tedanje razmere, bolj analitičnega kot sintetičnega, posamezne družine so kot kamenčki v pisanem mozaiku poznohabsburške družbe. Paleta teh družin je izredno pisana: tu so bili Slovenci, ki so se opredelili za nemško stran, imamo Nemce, ki so podpirali slovensko stran, Nemce, ki so trdno zagovarjali nemštvo, in Slovence, ki so bili goreči narodnjaki. Vsem pa je skupno to, da so aktivno posegali v tedanje dogajanje in bili za svoje zasluge nagrajeni s plemiškim nazivom. Povzdig v plemiški stan je bil za mnoge od njih življenjski cilj in podredili so mu vse svoje življenje in delovanje. Zato sta razpad habsburške monarhije in odprava plemiških nazivov v letih 1918 in1919 veliko bolj prizadela to, novopečeno, plemstvo, kakor pa stare in uveljavljene plemiške družine.

 

Emka

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena