Kerubski popotnik

Opis

Silezij (s pravim imenom Johannes Scheffer) se je rodil leta 1624 v šlezijskem Wrocłavu (Breslau), kjer je preživel večino svojega življenja, razen nekaj študijskih in prvih poklicnih let. Nazadnje je študiral na univerzi v Padovi, kjer je dobil naziv doctor philosophiae et medicinae (iz tega časa je tudi znameniti izrek, v katerem se že napoveduje njegova mistična drža: mundus pulcherrimum nihil, “Svet, najlepši nič”). Umrl je leta 1677.

Silezij spada med največje baročne krščanske mistike.Kerubski popotnik (Cherubinischer Wandersmann) je njegovo najpomembnejše delo. Sestavljeno je iz šestih knjig mističnih izrekov, ki so  pisani v rimanih dvovrstičnih aleksandrincih. Zbirka je prvič izšla leta 1657, drugič (z dodano šesto knjigo) pa dve leti pred avtorjevo smrtjo.

Silezij se v svojih paradoksno zgnetenih in epigramsko priostrenih verzih navezuje na Avguština, Bernarda iz Clairvauxa, Mojstra Eckharta, Mehthildo iz Magdeburga, Janeza od Križa in Janeza Taulerja ter izreka resnico svojega mističnega popotovanja v predstvarjenjski nič. Mistična pot se pokaže za pot preobrazbe v drugost, v kateri izpuhti empirija sveta z vsemi modalitetami mogočega in hkrati v združenosti z Bogom – iz nič  – vznika jaz: »Postajati-nič, kot postajati-jaz oziroma kot postajati-Bog, postajanje (Werden) kot zasnavljanje drugega, odslej drugega, je tisto, kar je po Angelu Sileziju mogoče, a kot še nemogočejše od nemogočega« (J. Derrida).