Opis

Videti je, da je dolg, tako zasebni kot javni, danes najpomembnejša skrb ekonomskih in političnih voditeljev. Maurizio Lazzarato pa v Proizvajanju zadolženega človekapokaže, da dolg še zdaleč ni grožnja za kapitalistično ekonomijo, ampak se umešča v samo jedro neoliberalnega projekta. Avtor z branjem neznanega Marxovega besedila, pa tudi s ponovnim branjem spisov Nietzscheja, Deleuza, Guattarija ali tudi Foucaulta dokazuje, da je dolg v prvi vrsti politččna konstrukcija in da je razmerje upnik/dolžnik temeljno družbeno razmerje v naših družbah. Dolga ni mogoče zvesti samo na ekonomski dispozitiv. To je tudi varnostna tehnika vladanja individualnim in kolektivnim subjektivitetam in nadzora nad njimi, ki se trudi omejiti negotovost časa in obnašanj vladanih. čedalje bolj postajamo dolžniki države, zasebnih zavarovalnic, še splošneje pa podjetij, in da bi poplačali tisto, za kar smo se zavezali, nas tudi spodbujajo in silijo, naj postanemo »podjetniki« lastnih življenj, svojega "človeškega kapitala". Tako je torej preoblikovano in pretreseno naše celotno materialno, mentalno in čustveno obzorje. Kako naj se izvijemo iz tega nemogočega stanja? Kako naj se izognemo neoliberalnemu položaju zadolženega človeka? Če sledimo Mauriziu Lazzaratu v njegovih analizah, moramo uvideti, da ni izhoda, ki bi bil samo tehničen, ekonomski ali finančen. Radikalno je treba preizprašati temeljno družbeno razmerje, ki strukturira kapitalizem: sistem dolga.