Kos Gaja

O hruškah, knjigah, ki jih je premalo, in policah, na katerih včasih kaj manjka

Nedavno sva z odgovornim urednikom ugotovila, da v Literaturi že nekaj let ni bilo govora o tem, kaj se pri nas dogaja na področju mladinske književnosti. Pa poglejmo! Kako so se prijele hruške in kakšne so letine? Zlate ali črvive? Česa je (po novem) preveč in česa premalo? S kakšnimi problemi se srečujejo nekateri založniki (in posledično tudi avtorji, prevajalci in bralci), pa tudi nekateri knjižničarji?

Mrcina kosmata pa zvrne zibel, jo pobaše in odide. Čez nekaj časa pa ji zopet prinese zibel, a zvrhano napolnjeno s sladkimi hruškami.

Za eno zibel sladkih (oziroma zlatih) hrušk, kakršne dobi v pravljiciHvaležni medved v dar mati, potem ko medvedu izdre trn, se vsako leto nabere tudi pri nas. Preden nadaljujem, je nemara na mestu kratko pojasnilo, o kakšnih hruškah je vendar govora, za tiste (upam, da le še redke), ki jim je to v preteklih letih ušlo; gre za znak kakovosti, s katerim Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo oziroma uredniški odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig označi najboljše otroške in mladinske (domače in prevedene) knjige. Koliko je ena zibel? V kontekstu ozimnice dovolj – mrzle in temačne zimske dni se da preživeti ob odličnem branju, pa še kaj ostane. Povedano s konkretnimi številkami (kajpada v številu izvodov, in ne kilogramih) pa takole: leta 2013 (to je namreč zadnje leto, za katero so zbrani vsi podatki, »obdelava« knjižnih izdaj preteklega leta je trenutno še v delu) je pri nas izšlo 970 otroških in mladinskih knjig; od 842, kolikor se jih je vrednotilo (pri tem so namreč izvzeti knjižni izdelki otrok in izdaje, ki so nastale kot – včasih stranski – rezultati posebnih projektov), si je zlato hruško prislužilo 53 novih naslovov in 50 ponatisov (od 115), skupaj torej 103 knjige. 727 novih naslovov številko 53, ki se sicer utegne zdeti povsem spodobna, nedvomno postavi v novo perspektivo. Za eno zibel jih je, to že, a takšne letine vendarle ne moremo šteti za posebej uspešno, čeprav nikakor ne smemo spregledati tudi vseh »prav dobrih« in »dobrih« knjig, ki si vendarle zaslužijo pozornost tudi bolj izbirčnih bralcev. A kljub temu ostane skoraj štiristo naslovov, ki jih žal ni mogoče priporočiti v branje, kar z drugimi besedami pomeni, da pri nas letno izide približno enkrat več mladinskih knjig, kot bi bilo treba (glede na kakovost!). »Konec koncev že moraš napisati knjigo, če dobiš za rojstni dan pisalni stroj,« meni muminočka, ki se v stripu Tove Jansson Mumin in morje odloči napisati veleroman o morju, iz katerega se na koncu izcimi samoizpovedna knjižica z naslovom Kako pogrešam svojo varno verando. Vsekakor to sumljivo spominja na tiste avtorje, ki so podpisani pod ne pretirano uspele knjige (pri čemer se rado dogaja, da se ne ustavijo pri eni sami takšni … na leto – očitno je s pisalnim strojem prišlo tudi nekaj pol papirja!). Leto 2013 po razmerju med dobrimi in slabimi knjigami sicer ni posebno, je pa spodbudno vsaj dejstvo, da se je razmerje vendarle nagnilo na stran dobrih knjig.

Videti je, da se za zdaj nekateri založniki še ne pustijo motiti in z mirno vestjo (ter z očitno pozitivno bilanco) producirajo slabe, včasih le napol knjižne izdelke, vendar pa so informacije s terena že tudi razveseljive; vse več knjižničarjev (vsi seveda še zdaleč ne), sploh v zadnjem času, ko so finančno precej omejeni, menda posveča vse več pozornosti kakovosti, tako da se najraje odločajo za knjige z zlato hruško in takšne, ki jih Priročnik vrednoti kot prav dobre oziroma dobre; dolgoročno gledano bo tako bralcem na policah na voljo več kakovostnih oziroma vsaj solidnih knjig kot slabih, kar pomeni, da bo možnost, da po naključju naletijo na nekakovostno knjigo, vse manjša. O zavesti, da zlata hruška nekaj šteje, ne nazadnje priča tudi dejstvo, da se je eden izmed založnikov znašel po svoje in je lastno (ne tako dobro) knjižno produkcijo na knjižnem sejmu opremil s cenami, natisnjenimi na lističe v obliki hrušk! V (vse) večji prepoznavnosti zlatih hrušk inPriročnika pa se mi kaže nastavek za vsaj (še) dva možna premika v smeri večje kakovosti – prvi zadeva založnike, ki so menda v tem času že ugotovili, da se pri vrednotenju slikanic in ilustriranih knjig v enaki meri posveča tako besedilu kot ilustraciji in oblikovanju, in bodo morda temu, ob zavesti, da je škoda dobrega besedila za slabe ilustracije in obratno, tudi sami namenili več pozornosti. Drugi zadeva avtorje (in posredno založnike) – ob vseh podatkih, zbranih na enem samem mestu, kaj kmalu postane jasno, katere založbe svoje delo opravljajo dobro in katere slabo; pričakovati bi bilo, da se bodo ambicioznejši avtorji in ilustratorji raje odločali za sodelovanje z ambicioznimi založniki, kar bi za druge sorte založnikov dolgoročno lahko pomenilo dvoje – po eni strani izgubo kakšnega dobrega avtorja ali ilustratorja, ki je iz kakršnegakoli razloga že z njimi vendarle sodeloval (in se je naveličal slabih ocen, po nepotrebnem povezanih z njegovim imenom), po drugi pa, kot že rečeno, motivacijo za boljše delo in večjo selektivnost; slednjo gre namreč sčasoma pričakovati tudi s strani bralcev (kupcev).

Že pred leti sem pisala o očitni pomanjkljivosti Priročnika, to je o zamudništvu (zaradi katerega se tudi v pričujočem sestavku večkrat pojavi že nekoliko zastarela letnica 2013) – v letu 2015 se torej vrednoti za leto 2014, medtem pa sveže knjige seveda veselo izhajajo. Tedaj sem napovedala, da se v zvezi s tem obeta vsaj delna rešitev; to zdaj predstavlja t. i. Knjigometer, ki ga je moč najti na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana. Obstaja v obliki seznama naslovov iz tekočega leta, ki se jih priporoča za umestitev v knjižnične zbirke oziroma v branje (posodobljen je do dvakrat na mesec). V tem kontekstu velja omeniti tudi t. i. Priporočilnico, novost na spletni strani Društva Bralna značka Slovenije. V njej »[…] predstavljamo najnovejše mladinske (tudi poučne) knjige, nad katerimi so navdušeni in jih priporočajo naši sodelavci, strokovnjaki za mladinsko književnost«. Tudi sam Priročnik sicer iz leta v leto doživlja spremembe in dopolnitve, ena takšnih je prispevek Petre Slatinšek (Kinobalon/Kinodvor) v obliki izbora kakovostne filmske produkcije za mladino, po drugi strani pa v njem pogrešam prispevke o strokovnih in znanstvenih knjigah s področja mladinske književnosti, ki so nekoč že bili del omenjene publikacije. Ena izmed dobrodošlih, predvsem pa izjemno praktičnih dopolnitev pa je tudi zloženka s seznamom odličnih knjig (zadnja vključuje zlate hruške 2009–2013), ki jo je moč dobiti v vseh enotah MKL (na voljo je tudi drugim knjižnicam, vendar vanje ne pride avtomatično) in ki prav tako priča o tem, da prihaja do premikov v pravo smer ...

Več na spodnji povezavi. 

Vir: http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/uvodnik/o-hruskah-knjigah-ki-jih-je-premalo-in-policah-na-katerih-vcasih-kaj-manjka/