Nagrada kresnik se imenuje po izrazu kresnik, ki ima v slovenščini več pomenov. Izvorno gre za poimenovanje bajeslovnega božanskega bitja, ki po starem ljudskem verovanju predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu, lahko pa tudi za poimenovanje mitskega kneza Slovencev in hudobnih ekstatičnih kresnikov/vidovinov. V prenesenem današnjem, čeprav redko uporabljenem pomenu kresnik pomeni kresovalca, ki sodeluje pri obredu zažiganja kresa ali kresovanju oziroma kresnikovanju. V Slovensko-nemškem slovarju (1894–1895) jezikoslovca in slovaropisca Maksa Pleteršnika (1840–1923) v različici krensnik izraz označuje mesec junij.

Z izrazom kresnik  je namreč tesno povezan tudi kres, katerega prvotni pomen je dan, ko se praznuje začetek poletja, torej 24. junij, drugotni velik ogenj, ki se, navadno na vzpetini, prižge zvečer pred praznikom, v posplošeni različici pa označuje vsak velik in intenziven ogenj z visokim in močnim plamenom.

Slovenski pregovor »O kresi se dan obesi« tako pomeni, da se po 24. juniju dnevi začnejo krajšati.

Foto: Wikipedija