NAGRADA KRISTINE BRENKOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO

Izvirna slovenska slikanica, imenovana tudi Nagrada Kristine Brenkove, je nagrada, ki jo od leta 2004 vsako leto podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije za najboljšo slovensko izvirno slikanico, pri čemer za slikanico velja besedilo v prozi ali verzih, ki poleg teksta vsebuje tudi najmanj 40 odstotkov ilustracij na najmanj petih listih. Založnik nagrajene slikanice prejme plaketo, avtor in ilustrator pa plaketi in denarni nagradi.

Nagrado so sprva podeljevali 2. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke, ki so ga razglasili na rojstni dan Hansa Christiana Andersena, od leta 2013 pa jo podeljujejo 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove, ki je hkrati tudi praznik Čebelice, ko praznovanje meseca otroških knjig pri založbi Mladinska knjiga doseže vrh.

Nagrado podeljujejo, da bi spodbudili ustvarjalnost slovenskih pisateljev in ilustratorjev ter kvalitetno produkcijo  izvirnih slikanic pri slovenskih založbah, obenem pa ozavestili starše in pedagoške delavce, kako pomembno je otrokom izbrati in v branje ponuditi kvalitetno literaturo.

V okviru nagrade Izvirna slovenska slikanica od leta 2014 podeljujejo tudi Priznanje Kristine Brenkove Nove poti.

O imenu nagrade

Nagrada je poimenovana po slovenski pisateljici,  pesnici, dramatičarki, prevajalki in urednici Kristini Brenk, rojeni Vrhovec (1911–2009). Brenkova je pred drugo svetovno vojno študirala psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter leta 1939 iz pedagogike doktorirala. Med  vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju, po vojni pa se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige med letoma 1949 in 1973, ko se je upokojila. Zasnovala je številne knjižne zbirke za otroke: Najdihojco, Čebelico, Velike slikanice, Cicibanovo knjižico, Zlato ptico, Zvezdico, Mladi oder, Lutkovni oder ter bila med ustanovitelji tekmovanja za bralno značko. Tudi sama je pisala za otroke. Med njenimi znanimi deli so Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Prigode koze Kunigunde, Prišel je velikanski lev, Čenča Marenča, še bolj uveljavljeni pa so njeni prevodi klasične literature za otroke in mladino:  Astrid Lindgren: Pika Nogavička, Bratec in Kljukec s strehe, Eduard Petiška: Stare grške bajke, Harriet Beecher-Stowe: Koča strica Toma, Nemška ljudska pravljica: Lonček balonček, Ruska ljudska povest: Kdo bo izpulil repo, 1986, Indijanska ljudska pravljica: Lisica in drozg in druge. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi: leta 1972 Levstikovo nagrado za knjigo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, leta 1997 častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu, leta 1999 Levstikovo nagrado za življenjsko delo in leta 2007 naziv meščanka občine Ljubljana.

Foto: Kristina Brenk, dLib

Nagrade

Priznanje Kristine Brenkove Nove poti

Otroške in mladinske literarne nagrade

V okviru nagrade Izvirna slovenska slikanica od leta 2014 podeljujejo tudi Priznanje Kristine Brenkove Nove poti za inovativnost na področju slikaniške produkcije.