SOVRETOVA NAGRADA
Sovretova nagrada je nagrada za vrhunske prevode umetniških in znanstvenih besedil iz tujih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike. Prvič je bila podeljena leta 1963, od leta 1969 pa jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Nagrado lahko dobi član ali nečlan društva za posamezen prevod ali za življenjsko prevajalsko delo, pri čemer se za posamezen prevod upoštevajo objave iz zadnjih dveh let pred podelitvijo. Kandidate za nagrado lahko predlagajo založbe, kulturne ustanove in posamezniki ali petčlanska društvena žirija. Prejemnik Sovretove nagrade dobi plaketo in finančno nagrado.
O imenu nagrade
Nagrada nosi ime po slovenskem prevajalcu iz antičnih jezikov Antonu Sovretu (4. 12. 1885–1. 5. 1963). Sovre se je rodil pri Zidanem Mostu, gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani. Klasično filologijo je sprva študiral na Dunaju in v Gradcu, diplomiral pa je šele po vojni na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po krajšem obdobju dela kot učitelj in inšpektor za področje izobraževanja se je zaposlil kot dramaturg v Slovenskem narodnem gledališču, kasneje pa kot visokošolski učitelj grškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V slovenščino je prevedel temeljna antična dela, kot so Homerjevi Iliada in Odiseja, Ajshilove, Sofoklove in Evripidove tragedije, Herodotove Zgodbe, Plutarhovi deli Življenje velikih Rimljanov in Življenje velikih Grkov, Horacijevo Pismo o pesništvu, Dnevnik cesarja Marka Avrelija in druga. Leta 1950 je za prevod Homerjeve Iliade prejel Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in leta 1956 drugič prejel Prešernovo nagrado za prevoda dela Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata.
Foto: Anton Sovre, ok. 1920, dLib