AŠKERČEVA NAGRADA

Aškerčevo nagrado hkrati z Aškerčevim priznanjem podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za izjemne dosežke na področju arhivistike. Nagradi se podeljujeta bienalno od leta 2002. 

Aškerčeva nagrada se podeljuje za izjemne prispevke k ohranjanju in promociji slovenske arhivske dediščine, strokovnemu izobraževanju s tega področja in k arhivski zakonodaji ter za izjemne mednarodne arhivistične dosežke in življenjsko delo oziroma večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije.

 

O imenu nagrade

Nagrada in priznanja so poimenovani po Antonu Aškercu (9. 1. 1856–10. 6. 1912), ki je najbolj znan kot epski pesnik realističnih balad in romanc, obenem bil leta 1898 imenovan za prvega ljubljanskega mestnega oziroma magistratnega arhivarja in je začetnik slovenske arhivistike, kot jo poznamo danes. Rodil se je pri Rimskih Toplicah, po osnovni šoli se je šel v Maribor šolat za duhovnika. Duhovniško službo je opravljal v številnih štajerskih krajih, kjer je s svojimi narodnostnimi in socialnimi  idejami, ki so značilne tudi za njegovo pesništvo, veliko prispeval k odporu proti germanizaciji ter z njimi vplival na mlajše intelektualne sodobnike. Obenem pa so se s tem poglabljali njegovi verski pomisleki in konflikti s  škofom Mahničem, zaradi katerih je predčasno zapustil duhovniški poklic in se zaposlil kot arhivar na ljubljanskem magistratu. Med letoma 1890 in 1902 je bil urednik Ljubljanskega zvona, v tem času je uredil Prešernove in Kettejeve poezije.

Foto: Anton Aškerc, 1903, dLib

Nagrade

Aškerčevo priznanje

Z literaturo povezane nagrade

Aškerčevo priznanje hkrati z Aškerčevo nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za izjemne dosežke na področju arhivistike. Nagradi se podeljujeta bienalno od leta 2002. Aškerčevo priznanje se podeljuje za pomembne dosežke na omenjenih področjih v preteklih dveh letih na omenjenih področjih,...