JAK - Bližji knjigi

NAGRADA DOMINIKA SMOLETA

Nagrada Dominika Smoleta, ki jo podeljujejo od leta 2005, čeprav ne nujno vsako leto, je nagrada za izvirno dramsko besedilo na tekočem Borštnikovem srečanju ali za prevod, dramatizacijo, jezikovno adaptacijo, lektorski dosežek itd.

V okviru Borštnikovega srečanja, najpomembnejšega festivala poklicnih gledališč v Sloveniji, katerega osrednji dogodek je podelitev prestižne nagrade za življenjsko delo izbranemu igralcu ali igralki, imenovane Borštnikov prstan, podeljujejo tudi Borštnikovo nagrado, nagrade za predstavo, režijo, igralske, glasbene in druge umetniške dosežke v minuli sezoni. Festival je prvič potekal leta 1966 v Mariboru pod imenom Teden slovenskih gledališč (tudi Teden slovenske drame), po štirih sezonah leta 1970 pa je srečanje z uvedbo nagrad in tekmovalnega dela festivala dobilo današnje ime. Srečanje poteka vsako leto v drugi polovici oktobra približno deset dni v SNG Maribor. Udeležujejo se ga slovenska gledališča, zadnja leta pa tudi vedno več tujih gostov, gostujočih gledališč in strokovnjakov s področja gledališke umetnosti. Program je sestavljen iz simpozijev, konferenc, razstav in iz tekmovalnega dela ter podelitve številnih nagrad v več kategorijah.

O imenu nagrade

Festival, na katerem podeljujejo nagrado Dominika Smoleta je poimenovan gledališkemu igralcu, režiserju in pedagogu Ignaciju Borštniku (1858–1919), ki velja za utemeljitelja slovenskega sodobnega poklicnega gledališča in tudi za prvega slovenskega poklicnega igralca, ki je ustvaril več kot 400 vlog in režij na ljubljanskem in zagrebškem odru.

Foto: Ignacij Borštnik, ok. 1950 (dLib)

Nagrada za izvirno dramsko besedilo pa se imenuje po Dominiku Smoletu (1929–1992), slovenskem dramatiku, pisatelju in dramaturgu. Smole se je rodil v Ljubljani, po maturi na klasični gimnaziji pa se je zaposlil kot radijski novinar. Bil je sodelavec revije Beseda, član uredniškega odbora Revije 57 in gledališkega sveta Odra 57, urednik Perspektiv, umetniški vodja in pozneje dramaturg Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, nekaj časa tudi dramaturg Drame SNG Ljubljana, nazadnje pa svobodni umetnik. Leta 1986 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Pripadal je povojni, t. i. kritični generaciji, ki je v času socialističnega realizma pisala modernistična dela. Njegov edini roman je Črni dnevi in beli dan (1958), ki je postal predloga za film Boštjana Hladnika Ples v dežju. Še bolj kot prozaist se je uveljavil kot avtor številnih dramskih besedil, med katerimi je njegova filozofsko-pesniška drama Antigona, napisana v prostem verzu, eno izmed najpomembnejših del v razvoju slovenskega povojnega dramskega ustvarjanja.

Foto: Dominik Smole (dLib)