PREŠERNOVA NAGRADA
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja, ki jih Republika Slovenija na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku 8. februarja podeljuje za dosežke v umetnosti ter s tem vrednoti vrhunsko ustvarjalnost in postavlja merila zanjo. Nagrade so začeli podeljevati leta 1947, z njimi so se poleg umetniških do leta 1961 nagrajevali tudi najpomembnejši znanstveni dosežki, od takrat pa se nagrade podeljujejo za vsa področja umetnosti. Vsako leto se podelita največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. O nagrajencih, ki prejmejo finančno nagrado in plaketo, odločajo strokovne komisije za področje glasbe, scenskih umetnosti, likovnih umetnosti in literature.
Prešernove nagrade se podeljujejo za vrhunske umetniške dosežke oziroma za življenjski opus, ki je trajno obogatil slovensko umetniško in kulturno zakladnico; posamezniki jih praviloma lahko prejmejo samo enkrat in ne posmrtno. Kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega umetniškega prispevka, lahko izjemoma dobi Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada skupina ustvarjalcev.
O imenu nagrade
France Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika, ob obletnici njegove smrti, ki je bila izbrana za državni kulturni praznik, se podeljujejo po njem poimenovane državne nagrade za umetniške dosežke. Poleg tega se po Francetu Prešernu imenujejo tudi študentske in univerzitetne nagrade, ki jih članice Univerze v Ljubljani in Univerza ob tednu univerze podeljujejo študentom za najboljša dela in dosežke v času študija na znanstvenem in umetnostnem področju. Po njem nosijo ime osrednji trg v Ljubljani, trg v Kopru, Novem mestu, Šoštanju, in Kranju ter nabrežje v Piranu. Prešernovo ulico imajo v Ajdovščini, Celju, Črnomlju, na Dobu, v Dornberku, v Idriji, Ilirski Bistrici, Kamniku, Kočevju, Kranju, Lendavi, Lenartu v Slovenskih goricah, Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Murski Soboti, Muti, v Novi Gorici, v Odrancih, Postojni, Radovljici, Radencih, Ribnici, Rogaški Slatini, na Senovem, Ptuju in Pragerskem, v Sevnici, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Šmarjah pri Jelšah, Šentjurju, Turnišču, Tolminu, Trebnjem in v Žalcu. Po Prešernu se imenujejo tudi osnovne šole v Črešnovcih, Kranju in Mariboru.
Foto: France Prešeren, 1850 (Franz Kurz von Goldenstein)
Nagrade
Nagrada Prešernovega sklada
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja, ki jih Republika Slovenija na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku 8. februarja podeljuje za dosežke v umetnosti ter s tem vrednoti vrhunsko ustvarjalnost in postavlja merila zanjo. Nagrade so začeli podeljevati leta...