Ime nagrade izvira iz legende o Veroniki Deseniški, prepovedani ljubezni celjskega grofa Friderika II. Celjskega (1379–1454). Veronika naj bi bila plemkinja nižjega stanu iz Desinića v hrvaškem Zagorju. Do njene poroke s Friderikom II. Celjskim leta 1424 ali 1425 njenega življenja ne poznamo, ve pa se, da je Friderikova prva žena Elizabeta Frankopanska, s katero se Celjan ni razumel, umrla v sumljivih okoliščinah, in da Friderikov oče, Herman II. Celjski, ni odobraval sinove druge zveze. Ko je ogrski kralj Sigismund Friderika II. ujel in ga izročil Hermanu, ga je ta dal zapreti domnevno v stolp na današnjem Starem gradu Celje, ki je danes po njem poimenovan. Veronika se je skrila pri Frideriku IX. Ptujskem na gradu Vurberk pri Ptuju, a so jo celjski zasledovalci našli in privedli v Celje. Herman II. jo je obtožil poskusa zastrupitve in čarovništva, s katerim naj bi obnorela njegovega sina, kar je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem. Čeprav jo je sodišče oprostilo, jo je Herman II. Zaprl na grad Ojstrica pri Vranskem, kjer so jo predvidoma 17. oktobra 1425 utopili v kadi. Pokopali so jo v Braslovčah, Friderik II. pa jo je pozneje dal prekopati v samostansko cerkev Jurkloštru. Po tej tragični zgodbi je nastalo več slovenskih in tujih literarnih del, med njimi drami Veronika Deseniška Josipa Jurčiča (1880) in Otona Župančiča (1924), pa tudi opera skladatelja Danila Švara (1943).

Foto: Upodobitev Friderika II. na turnirju v Konstanci leta 1415, 1464 (Wikipedija)