Predavanje v KOŽU-u: Nikolaj Vasiljevič Gogolj – dr. Miha Javornik

Kategorija: Prireditve za odrasle
Datum: 27.09 2017
Lokacija: Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova ulica 2, Ljubljana

Sreda, 27. september 2017, ob 18. uri, Knjižnica Otona Župančiča

 

Kdo ne pozna romana Mrtve duše, novele Plašč, komedije Revizor enega najbolj znanih ruskih pisateljev N. V. Gogolja? Zakaj naj bi ta dela sploh poznali? Kakšno univerzalno sporočilo nosijo? Zakaj so Mrtve duše podnaslovljene kot poema, zakaj se komedija Revizor sprevrne v tragikomedijo s popolnoma novo dramsko strukturo in se navidez smešna pripoved o Akakiju Akakijeviču spremeni v strašljivo pripoved, ki napoveduje grotesko 20. stoletja z deli F. Kafke in E. A. Poeja? Kaj je v delih Gogolja takšnega, da se je v ruski literarni zgodovini izoblikoval pojem ‘gogoljevska smer’ v ruski kulturi?

Se odgovor skriva v ambivalentni podobi samega Gogolja, ki se je oblikoval na presečišču poljske, ukrajinske in ruske kulture in ga je že v rani mladosti zaznamoval osebnostni dvom nad tem, kar počenja? In ni naključje, da se je reven, a hkrati hudo nečimern plemič podal v prestolnico in se v Peterburgu moral zaposliti kot pisar, da mu je uspelo preživeti, hkrati pa je bil pisatelj-začetnik popolnoma vznesen nad bogastvom umetnostne besede in se mu je uspelo pririniti h koritu kulturno bogatega salonskega življenja, ki so ga zaznamovali takratni najpomembnejši misleci, kot je bil A. S. Puškin. Salonsko romantično navduševanje nad folkloro je vzpodbudilo Gogolja, da je sistematično zbiral gradivo iz svoje rodne Malorusije ter ustvaril svojo prvo uspešno zbirko novel Večeri na pristavi blizu Dikanjke. A ne glede na to, da je z njimi zaslovel in si je nenadoma upal podpisovati s pravim imenom, je ostal kljub vse večjemu družbenemu priznanju vseskozi neprepričan v vrednost svoje pisave. Zakaj?

V razmišljanju o Gogolju bomo odgovorjali družno na ta vprašanja in iskali postopke, s katerimi je Gogolj gradil svojo specifično pisavo. Navidez paradoksno je, da ti postopki preraščajo v enega najbolj prepoznavnih načinov, s katerimi se gradi svetovni nazor ruskega slehernika.