Predstavitev zbirke pravljic Zvezdne pravljice

Kategorija: Prireditve za odrasle
Datum: 27.11 2017
Lokacija: Knjigarna in papirnica Konzorcij, Slovenska cesta 29, Ljubljana

Predstavitev knjižnega prvenca Matica Slapšaka, zbirke pravljic Zvezdne pravljice.

 

 

Matic Slapšak je po skoraj 100 objavljenih pravljicah v različnih revijah dočakal tudi izid knjižnega prvenca Zvezdne pravljice, v katerem je zbral 20 pravljic. Ozadje nastanka pravljic bo predstavil v pogovoru z Marcelom Lejkom, na predstavitvi bodo prisotni tudi ilustratorka Klara Lapanja ter ustanovitelj založbe Manični poet Jaka Tomc in urednik Dušan Marolt.

 

Nekaj pravljičnih odlomkov:

»Mati je vsak večer objela svoje tri otroke in skupaj so se zazrli v kot kava črno in kot žamet mehko nebo. Čudovito nebo, ki ga je razsvetljevala prijazna starka Luna ter neskončno veliko bleščečih zvezd.

In mama je - nihče ne ve, kako, saj je to velika skrivnost, ki jo poznajo le mame; vsak večer s prsti nežno obračala in premikala zvezde na nebu, vse dokler niso zasijale v eni od nepozabnih podob.« (odlomek iz naslovne pravljice Zvezdne pravljice)

»Zakaj si potem vsi želijo igralnih konzol in igric, nihče pa recimo žog in sani? Vsi bi imeli največje čokolade, nihče pa sklede jabolk? In zakaj se vse do Severnega tečaja tolikokrat sliši kričanje staršev, ko jih otroci ne ubogajo in zakaj je tolikokrat slišati jezne krike otrok, ki niso dobili točno tistega, česar so si želeli in to takoj? Morda pa bi letos otrokom prinesel darila, ki si jih NE želijo?« (odlomek iz pravljice Božična zmešnjava)

»No, potrebujemo mamutov okel, saj je tamle počila ena vez, ki povezuje dva zobnika. Potrebujemo dva kovanca za pet dolarskih centov, da bosta blažila udarce nihalke in bo ura lahko točna. Vidiš, stara dva imata že luknjo. In, potrebujem lunin pesek za v peščeno uro, ki kukavici pove, da je pretekla ena ura in da bo lahko zakukala. Sedanji lunin pesek se je namreč v vseh teh letih obrabil, ni ga več dovolj in kukavica ne bo zapela ob polni uri, ampak kasneje,« mu je razložil urni škrat. (iz pravljice Ko se ustavi ura)

»Pozimi je vitko Belko zeblo. Njene gole veje so bile brez listov, ptice so z ostrimi kljuni kljuvale v njeno nedotaknjeno belo deblo, zaradi hladnega in mrzlega snega ter neusmiljenega vetra je ves čas prestrašeno poslušala pokanje vej. »Nočem več zime,« je otožno zavzdihnila Belka, »Zebe me, mokra sem, piha, lomijo se mi veje. In, in … zakaj imajo tiste dolgočasne smreke, jelke in druga pikajoča drevesa lahko zelene iglice, JAZ pa ne?« (odlomek iz pravljice Breza Belka ali zakaj vse breze molčijo?)

 

Lepo vabljeni.

 

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.