Vabimo na predstavitev knjižnih novosti v ponedeljek, 5. februarja 2018, ob 10.00 v knjigarno Konzorcij. Z nami bosta urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov ter prevajalci knjig (Marjeta Drobnič, Jedrt Lapuh Maležič, Mojca Medvedšek .. ), ki so nastale na podlagi doživetij in izkušenj, ko so njihovi avtorji zamenjali okolje:
Carlos Pascual DEBELI ZIDOVI, MAJHNA OKNA, prevedla Mojca Medvedšek, zbirka S poti, urednik Andrej Blatnik, 200 strani, 19,99 EUR
Carlos Pascual piše o Sloveniji tudi takrat, ko potuje po Slovaški. Dežela, s katero Slovenijo velikokrat zamenjajo (in obratno), mu pomaga osredotočati razumevanje Slovenije, v kateri živi že sedem let in v kateri je spoznal, kakor nekje zapiše, da ne bi imel prav nič proti, če bi ga pokopali na Žalah. Svoje izkušnje s Slovenijo in njenimi prebivalci, zlasti pa prebivalkami, dodatno osvetljuje s pomočjo spominov na rodno Mehiko. Osvežujoče branje tako za posameznika kot za nacijo!
Gabriel García Márquez S POTI PO VZHODNI EVROPI, prevedla Marjeta Drobnič, zbirka S poti, urednik Andrej Blatnik, 120 strani, 19,95 EUR
Potopis slovitega nobelovca Gabriela Garcíe Márqueza je nastal v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je kot mlad dopisnik bival v Parizu in se podal na pot po komunističnih državah tedanje Vzhodne Evrope. Vsako izmed držav opisuje skozi opazovanje vsakdanjih izkušenj njihovih prebivalcev in zanj nenavadnih podrobnosti. Njegovi opisi so prežeti s hudomušnostjo in ironijo, ki dajeta njegovemu kritičnemu pisanju o tedanjem političnem sistemu vzhodnega bloka in absurdnosti tamkajšnjih razmer enkraten pečat. Popotovanje po času, ki ga ni več, a je zelo blizu.
Karel Glastra van Loon NEVIDNI, prevedla Tanja Mlaker, urednik Andrej Blatnik, 366 strani, cena: 32,96 EUR
Roman Nevidni (2004) je zgodba o kazenskih beguncih iz Burme, ki se je spremenila v Mjanmar. Pisatelj je nekaj mesecev živel v taboru Mae La na Tajskem, kjer je podrobneje spoznaval begunce, njihove zgodbe, njihovo kulturo in zgodovino. Osebna zgodba glavnega lika se prepleta z zgodovino njegove dežele. Pretresljiv roman o nasilju in izgubi pa ne govori le o begunstvu, hkrati je tudi portret kulture in družbe v eni od dežel, ki jih je oblast za dolga desetletja zaprla pred svetom.
Zahar Prilepin SAMOSTAN, prevedel Borut Kraševec, urednik Aljoša Harlamov, 720 strani, cena: 39,99 EUR
Taboriščni, zgodovinski, eksistencialni, celo pikareskni in ljubezenski roman, predvsem pa roman o nezlomljivi človeški volji za preživetjem. »Oblast tukaj ni sovjetska, ampak solovetska!« je osrednji zakon Soloveškega taborišča za posebne namene, prvega sovjetskega taborišča, ki so ga odprli na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja v bivšem pravoslavnem samostanu oziroma carski ječi. Čeprav so bili Solovki najprej mišljeni kot prevzgojna ustanova, v kateri naj bi antisovjetski element »prekovali« v sovjetskega, se je projekt kmalu izrodil in taborišče je začelo kazati že nekatere poteze poznejšega gulaga. V tem okolju se znajde glavni junak romana Artjom. Delo imajo mnogi za najboljši ruski roman po letu 2000.
Jeet Thayil NARKOPOLIS, prevedla Jedrt Lapuh Maležič, urednik Andrej Blatnik, 352 strani, cena: 32,96 EUR
Zadeto poetična epopeja prek prvoosebnega pripovedovalca opisuje zakulisje opijaške in narkomanske scene v indijskem Mumbaju, kamor pripovedovalec prispe sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja. V zgodbo vešče vpleta bizarne »sopotnike«, ki jih srečuje med lebdenjem v indijskem podzemlju. Vsak lik v zadimljenem opoju paberkuje o svoji preteklosti, vse zgodbe pa se stekajo v vrtoglavo odisejado. Narkopolis se je leta 2012 prebil v ožji izbor za prestižno nagrado Man Booker leta 2012 in postal kultna knjiga.
