Sreda, 7. marec 2018, ob 18. uri, Salon uporabnih umetnosti

Družbena paranoja je ena prepoznavnejših značilnosti družbene patologije. Če v klinični podobi predstavlja prototip halucinacijskega izvora in navzočnost blodenj, smemo v družbeni in politični perspektivi govoriti o paranoidnem stilu ali slogu mišljenja, kjer za opis niso več neizogibno potrebni psihopatološki in nozološki vidiki, kakršne so v svojih znanih zgodovinskih študijah opisali Kraepelin, Gaupp, Kretschmer, Freud, Lacan, ali morda Deleuze in Guattari v svojem obratu vrednotenja v shizokapitalističnem svetu.

Drugačno manifestacijo najdemo na kolektivni ravni v družbi in politiki, kjer paranoja množic in produkcija teorij zarot predpostavljata, da je obstoječe dogajanje ali morda celo svetovni red zgolj fasada, za katero ne potrebujemo nikakršnih političnih ali socialnih razlag, še manj pa teorij o možni gospodarski preobrazbi držav ali celo sveta. Sicer se take teorije ne osredotočajo samo na politični temelj v relativno ozkem klasično-liberalnem pomenu, saj je zarota le eden od vidikov njihove razlagalne moči.

Politika sovraštva, izključevanja in strahu, bodisi pred nevarnim Drugim (Romi, LGBT skupnostjo, izbrisanimi, begunci itd.) v kombinaciji s socialnimi razmerami, ekonomsko stisko in revščino danes še intenzivneje poglabljajo paranojo, jo usmerjajo in ustvarjajo mentalni dispozitiv v družbi, znotraj katerega se ustvarjajo načini vladajočih in drugih elit za doseganje političnih in ideoloških ciljev.

Z nami bodo urednik številke ter avtorice in avtorji: Boris Vezjak, Kaja Poteko, Andrej Naterer in odgovorna urednica Danijela Tamše.

Vabljeni!

Dogodek je organiziran v sodelovanju s Salonom uporabnih umetnosti, Maribor.