Čemu prevajati teorijo v slovenščino?

Kategorija: Prireditve za odrasle
Datum: 24.05 2018
Lokacija: Foersterjev vrt za filozofsko fakulteto, Ljubljana

Založba /*cf. že deveto leto zapored sodeluje na sejmu akademske knjige Liber.ac v Ljubljani (22.–24. 5.). Vabljeni k listanju in nakupu naših knjig po posebej ugodnih sejemskih cenah!

 

V sklopu sejma pa vas v četrtek, 24. maja ob 14. uri, vabimo tudi na okroglo mizo Kooperative THD (Založba /*cf., Studia humanitatis, Krtina, Sophia in Analecta)

Čemu prevajati teorijo v slovenščino?. Sodelujejo: Rastko Močnik, Jože Vogrinc (tudi kot moderator), Peter Klepec in Tadej Troha.

 

Čemu prevajati teorijo v slovenščino?

V zadnjih 40 letih je bilo v slovenski jezik prevedeno več temeljne teorije v humanistiki in družboslovju kakor v vsej prejšnji zgodovini. Večino teh knjig so izdale majhne samostojne založbe, danes povezane v kooperativi THD: Založba Krtina, Studia humanitatis, Analecta, Sophia in Založba /*cf. Če je bilo v 80. letih jasno, da te knjige izdajamo, da bi slovenska humanistika in družboslovje sploh bila živ del sodobne humanistike in družboslovja, se zdi, da kljub živahni produkciji novih knjig razlogi za prevajanje niso več samoumevni. Očitno je vsaj to, da niso neizogibno enaki kakor tedaj.

Danes je dostop študirajočih in raziskujočih do sprotne svetovne produkcije teorije bistveno lažji kot nekoč. Prisila, objavljati v publikacijah v svetovnih jezikih, ki prinašajo točke, je splošno sprejeta. Velikanska večina tistega, kar se bere kot teorija, je v angleščini. Pisanje mlajših raziskovalcev in raziskovalk v slovenščini je terminološko manj zanesljivo kakor v angleščini.

Ali nemara interes, da teorijo še prevajamo v slovenščino, poganja konservativno prizadevanje, ohranjati materni jezik v kondiciji, s katero je mogoče pišočim v našem jeziku artikulirati lastne misli enako natančno kakor v sposojenem jeziku? Se temu po tihem morda pridružuje kripto-nacionalističen napuh, da slovenjenje problemov, konceptov, raziskovalnih orodij dokazuje enakovrednost slovenske nacije s številčnejšimi in bogatejšimi?

Ali pa je treba biti načelno nezaupljiv do podmene, da je globalno dostopna teorija obenem že univerzalno dosegljiva, učinkovita, uporabna? Ali ni, nasprotno, treba vzeti za podmeno, da so potrebe po teoriji lokalne, topične, konkretne; da se posamezni družbeni miljeji tudi na svojske načine upirajo teoriji in jih je torej treba zlomiti na njihovem domačem področju?

Jože Vogrinc, 26. 3. 2018