Kulturni klub in Slavistično društvo Koper vabi na pogovor o branju, kjer se bo predstavila slovenska pisateljica Mojca Kumerdej s svojim najnovejšim romanom Kronosova žetev.
Z gostjo se bo pogovarjala Jasna Čebron.
Pisateljica Mojca Kumerdej se je uveljavila v slovenski književnosti že s prvim romanom Krst nad Triglavom (2001) in kasnejšima zbirkama kratke pripovedi Fragma (2003) in Temna snov (2011). Zaradi izvirnosti teme in slogovne izbrušenosti je bila literatura Mojce Kumerdej že kmalu nagrajena (kristal vilenica 2006), uvrščena v antologije sodobne slovenske proze in predena v več jezikov.
Filozofinja, gledališka kritičarka in publicistka objavlja v osrednjih medijih kolumne predvsem o uprizoritvenih umetnostih.
Roman Kronosova žetev (Beletrina 2016) je obsežna pripoved o družbenem dogajanu na Slovenskem v 16. stoletju, torej v času protestantizma, ko so se ljudje odločali za luteranstvo ali katolištvo. Kako različni motivi so vodili to odločanje in kako so se vedli različni družbeni sloji, je roman prikazal zgodovinsko natančno in prepričnjivo. V razgibano in vrtoglavo dogajanje je postavljeno več literarnih oseb. Njihovo ravnanje, premišljevanje ali odločanje vabi bralca k premisleku o našem času.
»Kronosova žetev je večna melodija o krvnikih, ki v imenu boga, posvetne oblasti ali skupnega dobrega prinašajo na žrtvenike grešne kozle, in o izjemnih posameznikih, ki se zoperstavljajo množici, prevladujoči miselnosti in načinu življenja.« (Beletrina)
»Bržkone prav v dobi, ki jo je zaznamoval ultimativen obračun z drugače mislečimi v obliki preganjanja protestantov in v končni fazi njihovo konvertitstvo, premišljen obrat k »varnemu« katolištvu. Da roman kljub zgodovinski temi trdno stoji v naši sodobnosti, potrjuje tudi raba sovražnega diskurza, ki ga prevladujoče katoliško kmečko prebivalstvo usmerja na vse drugače misleče in spominja na govorico, s katero potomci ljudstva, ki je padalo v kolektivni delirij, ko je na grmadah kurilo ženske, še 400 let kasneje udriha po Judih, Romih, beguncih, migrantih, homoseksualcih, nazadnje ponovno tudi po sodobnih čarovnicah: ženskah, ki se odločijo za splav.« (Mojca Pišek)
