Mestna knjižnica Izola vabi na srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA.

Sveta družina, drevešček, lučke, darila, večerja, polnočnica … božič! Vemo, kako je videti idealen sveti večer – njegove žal predvsem s potrošniško logiko ustvarjene medijske podobe so se nam že kar zažrle pod kožo. Knjiga Maruše Krese (1947–2013) VSI MOJI BOŽIČI (MK, 2006), v kateri opisuje svoja praznovanja tega praznika, pa je več kot primerno predbožično branje, da se vsiljenih iluzij otresemo in stopimo bivanjski pristnosti naproti. K tej nas bo napeljal tudi njen roman DA ME JE STRAH (Goga, 2012), v katerem se dogajalno pomakne v drugo svetovno vojno in desetletja po njej. Družinska saga partizanskega komisarja in komisarke ter njune hipijevske hčerke vsem kljubom navkljub priča o pogumu, upanju in zlasti ljubezni.

Morda bo ravno zaradi včasih skoraj boleče iskrene pisave Maruše Krese, ki je večino svojega odraslega življenja kot mati samohranilka in vsestranska kulturnica ter aktivistka preživela v Berlinu, letošnji božič toplejši, milejši in zlasti pristnejši. O našem doživljanju obeh knjig in božiča se bomo pogovarjali na zadnjem letošnjem srečanju bralnega kluba KIRA KNJIGA, V ČETRTEK, 22. DECEMBRA 2016, tokrat IZJEMOMA OB 17. URI. Veselimo se vaših misli.

Bralni klub sicer vodi literarna kritičarka in prevajalka Diana Pungeršič.

Udeležba v bralnem klubu je brezplačna. Vabljeni, da se nam pridružite.

Bralni klub je projekt bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Bralne iztočnice:

Da me je strah? (Goga, 2012)

Da me je strah? je avtoričin labodji spev, roman, s katerim se je pesnica, pisateljica, novinarka in aktivistka Maruša Krese dokončno poslovila od nas. V njem se je brez strahu soočila s svojo osebno preteklostjo in tako hkrati tudi nas bralce soočila z našo kolektivno preteklo (žal prepogosto tudi sedanjo) zgodbo. Lahko si le predstavljamo, kako katarzično je bilo zanjo to poslednje pisanje, v več intervjujih je sama poudarila, da je zgodbo dolgo nosila v sebi, vse do zadnjega je ni zmogla dati na papir … vsaj delček tega očiščenja pa utegnemo ob branju doživeti tudi sami. Glasovoma dveh partizanov, ki rišeta vojskin čas, se po vojni počasi pridruži glas njune vedno bolj uporne hčerke. Zdi se, da ima družina upornost, borbenost vpisano v krvi.

* V romanu opazujete, kako se znotraj krutega vojskinega časa rojeva ljubezen …

* Opazujte, kakšnega značaja je moški glas. Kako se razlikuje od ženskega?

* S kakšnimi strahovi se sooča človek v gozdu na straži?

* Kateri so zanju najbolj prelomni trenutki v življenju?

* Kako se soočata s povojno stvarnostjo?

* Kaj ta čas najbolj zaznamuje? (osebno, družbeno, politično področje)

* Če se sami spomnite tistih časov, primerjajte opise iz knjige z lastnimi doživetji.

* Kako se v družinsko in politično življenje svojih staršev vklaplja hčerka?

* S čim se sooča ona? Kako bi jo označili?

* S čim izraža svojo upornost? Proti čemu se upira?

* Pozorno opazujete ženske like … Kakšni so v primerjavi z moškimi?

* Razmislite, kako je mogoče, da se pisateljica tako dobro vživela v čas druge svetovne vojne, ki je sama ni doživela?

Vsi moji božiči (Mladinska knjiga, 2006)