UNESCO je leta 1999 razglasil 21. marec za svetovni dan poezije – tudi zato, da bi izrazil podporo jezikovni raznolikosti v pesniškem izražanju in tako še dodatno opogumil uporabo ogroženih jezikov. To pa ni vse: zaznamovanje svetovnega dne poezije naj bi povrnilo pomen tradicionalnemu branju poezije, spodbudilo poučevanje o poeziji in znova vzpostavilo dialog med poezijo in drugimi umetnostmi, predvsem pa obudilo zavedanje, da poezija ni neka zastarela oblika umetnosti, ampak ena tistih, ki daje identiteto celotni družbi. Irina Bokova, generalna direktorica UNESCA, je ob letošnjem dnevu poezije med drugim zapisala:  “S poklonom moškim in ženskam, katerih edini instrument je svobodni govor, ki tako mislijo in delujejo, UNESCO priznava vrednost poezije kot simbol ustvarjalnosti človeškega duha.”

Poezija v slovenski knjižni proizvodnji 

Slovensko knjižno proizvodnjo statistično spremljamo tudi po književnih vrstah in zvrsteh in o tem tudi objavljamo podatke od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Med vsemi naslovi knjig, ki so bile izdane od leta 1972 do leta 2015, je bilo od 16 % (1974 in 1992) do 31 % (2015) naslovov leposlovnih del. Samo naslovov pesniških knjig, vključno z naslovi pesniških knjig za otroke in mladino, pa je bilo v zadnjih nekaj več kot štirih desetletjih med vsemi naslovi leposlovnih del od 13 % (1975) do 32 % (1993).

Več si preberite na priloženi povezavi: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6554.