Tik pred zadnjo redakcijo Literature št. 316 nas je dohitela nepričakovana novica o smrti pesnika, pisatelja in strastnega bralca in ocenjevalca naše sodobne književnosti Milana Vincetiča. Zato mu posvečamo Uvodno besedo, ki jo je prijatelju v spomin napisal Uroš Zupan.

Pesmi so tokrat prispevali Rade Krstič, Varja Balžalorsky Antić in Jernej Županič.

Prozo so napisali Milan Kleč, Zoran Knečević, Marko Pristov in Mateja Arnež. 

Intervju z literarnim zgodovinarjem in glasbenikom Marijanom Dovićem, ki je v Novih pristopih pred kratkim izdal knjigo Prešeren po Prešernu – beseda je seveda tekla največ o Prešernu (kamorkoli se obrneš, naletiš na Prešernov mit) –, je pripravila Iva Kosmos. 

Refleksija se tokrat loteva problema knjižne post-postprodukcije (promocija, prodaja), z nezanemarljivim poudarkom na specifičnem slovenskem trgcu. Andrej Blatnikv nekolikanj provokativnem besedilu z naslovom Vredno je, čeprav je brezplačno in s podnaslovom Knjižne vsebine iz zasebnega v javni, iz plačljivega v prosti dostop zgodovinsko umešča in, vsaj v introspekciji, prerazporeja razmerja med razumevanjem javnih dobrin in iskanjem (nekih možnih) poslovnih modelov zasebnega interesa kapitala. 

V antologijskem ciklu, poimenovanem Antologija svetlobe, nam je svoje videnje oziroma, kot pravi v naslovu, deleženje na svetlobi predstavil Muanis Sinanović.

V rubriki Prevod se srečamo z Neznosno radostjo nizozemskega avtorja Richarda de Nooya, ki je, kot bomo morda dojeli, povezana tudi z nami. Prevedla je Mateja Seliškar Kenda.

Kritiki tudi tokrat pišejo o knjigah, in sicer: Davorina Lenka Postopoma zapuščati Misantropolis (Robert Kuret), Treh dramah Simone Semenič (Matej Bogataj), Divji noči Lučke Zorko (Žiga Rus), Ti na S Primoža Čučnika (Klemen Kordež), DečkihFranceta Novšaka (Aljaž Koprivnikar) in Sanjah na olimpijadi Reinharda Kleista(Iztok Sitar).

V stripu pa se tokrat javlja Matjaž Bertoncelj, ki je uporabil zgodbo J.J. Borgesa Jug. 

Vredno je, čeprav še ni povsem brezplačno.