Robert Titan Felix: Prvi prihod; predstavitev knjige

Kategorija: Predstavitve
Datum: 23.02 2018
Lokacija: Literarna hiša Maribor, Vojašniška ulica 12, Maribor

Vabimo vas na predstavitev knjige založbe Kulturni center Maribor

Robert Titan Felix: Prvi prihod

v petek, 23. februarja 2018, ob 18.00, v Literarni hiši Maribor, Vojašniška ulica 12 (www.kud-mld.si/literarna-hisa-maribor.html). Z avtorjem se bo pogovarjala Andrea Birmanac.

 

 

ROBERT TITAN FELIX, 1972. Pesnik, pisatelj, publicist in urednik. Diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdal šest pesniških zbirk, Carpediem!, Magnifikat, Benedictus, Pesem o razbitem času, Pekel spomladi in Zapiski z otoka, pet samostojnih romanov, Portal, Kri na dlaneh, Sanja in samostan, Pontifikat in Volosova čreda, s Štefanom Kardošem in Normo Bale sodeloval pri romanesknem projektu Sekstant in z Lučko Zorko spisal pravljico Grimolda. Dobro desetletje je bil urednik literature pri Dialogih. Piše tudi kritike, eseje in publicistična besedila. Doslej zabeležil nekaj revijalnih prevodov proze in poezije v hrvaščino, nemščino in madžarščino, tudi sam pa se ob ostali dejavnosti sporadično ukvarja s prevajanjem.

 

Dogajanje romana PRVI PRIHOD na prvi ravni ni težko povzeti. Protagonist romana, prizadevni metalec, naveličan svojih sobojevnikov, kajti metalci so najbolj neresna bitja ever – »samo prerekajo se, popivajo, razbijajo kozarce in avtomobile ter se spuščajo v nepotrebne debate o ontoloških, semiotičnih in bivanjskih vprašanjih -;« predvsem pa v slepi ulici pri svojih avantgardnih prizadevanjih, ker ne more prepričati svojih umetniških sobojevnikov, da avantgarda ni nič drugega kot neposredno delovanje, neposredna akcija v prostoru, ne pa obnavljanje starih avantgardnih strategij in praks za uradno knjigo pri uradni založbi, subvencijo s honorarjem in kako štipendijo za povrh, odkrije post rock, ki edini njegovim avantgardnim prizadevanjem daje upanje.

Pobuda mladega metalca, da bi soboški metalci ustanovili parlament, katerega naloga bi bila upravljanje fonda, ki bi ga na Klavnico, soboške metalske misterije, pripeljal bende, ki si jih Klavnica glede na svoj status in tradicijo tudi zasluži, ga je namreč malo pred tem navdala z novim upanjem; a ko se je tudi to sfižilo, ga je zajel manjši obup. In potem pride do presenetljivega obrata, pravzaprav odrešitve: prizadevni metalec v slepi ulici pri svojih avantgardnih prizadevanjih nenadoma odkrije post rock. Post-rockerji namreč svoje projekte izvajajo. Post-rockerji mirne, tihe in neopazne čudi nikoli nič ne komplicirajokot kaki nemarni metalci, ko se dela program za oder v MIKK, ali jih celo ni kot blackmetalcev, ki vedno obljubijo, pa se potem nikoli ne prikažejo, ker da jim je na poti crknil štarter, ali so se jim spraznile gume, ali jim je odpadel blatnik, ali kar se pač blackmetalcem na poti že lahko zgodi; post-rockerji prijazno pridejo, še bolj prijazno odpostrockajo svoje in se na koncu še zahvalijo za pizzo, staropramen in čisto posteljnino v Diani.

 

»Joj, naporno je to metalsko življenje, ne moremo reči, da ne. Razmišljam, da bi si vzel malo dopusta. Da bi dva, tri mesece bil, recimo, Jehova priča. Ampak potem spet moraš od vrat do vrat in nadlegovati ljudi, ali imajo minutko časa za svoje odrešenje, in ljudje imajo radi svoj mir in te nadirajo kot psa in naganjajo dol po vasi, tako da mi to ne deluje ravno kot počitek. Adventist? Oni preprosto postavijo čolne na vode in čakajo, da se zgodi samo. To bi šlo. Dva, tri tedne na Bakovski kamenšnici. Lahno zibanje valov, pogled globoko potopljen v vode, misli osredotočene na …. da Mogwai preprosto pokličejo sami in se prijavijo za nastop v MIKK. Kajti če adventisti verjamejo v Prihod, za katerega nimajo nobenega upravičenega upanja, da je sploh možen, potem meni nihče ne more preprečiti vabiti na čoln nekoga, ki se mora samo malo pomujati do sem.«

Jasno, peripetije se z različnimi zapleti in razpleti selijo na Bakovsko kamenščino, na dobro utrjen čoln, ki čaka na prvi prihod post rock legend Mogwai.

Sproščena in zabavna pripoved PRVI PRIHOD je najprej igra pomenov v monty-pythonovski maniri, postavljena na izhodišču, da »smešno« ni nič drugega kot napačno, še bolj pa dobesedno branje pomenov, kar pa je obenem tudi njihova kritična analiza, kajti prenos ideološke osnove, ki jo sprejemamo, ker je družbeno potrjenain sprejemljiva za določen kontekst, na popolnoma drugo področje – prenos krščanskega dualizma na razmerje med metalom in post rockom – najprej deluje smešno, posledično pa vzpostaviuvid, da ni nič drugače niti z njenim osnovnim kontekstom, samo družbeno potrjen je.

-------------------------------------

Vljudno vabljeni. Recenzijski izvodi knjige bodo na voljo na predstavitvi.