Vabimo vas na predstavitev teh dveh zanimivih knjig in pogovor z njunimi avtoricami in avtorji v Trubarjevo hišo literature, v sredo, 4. aprila 2018, ob 11. uri.

Letos ne praznujemo samo stoletnice smrti velikega Ivana Cankarja, ampak tudi dvesto let od rojstva ženske, ki jo je slovenska literarna zgodovina razglasila za prvo slovensko pesnico. A romantična podoba Fanny Haussmann (1818-1853), Nemke, ki se je pridružila skupini slovenskih narodnjakov v revolucionarnem letu 1848, še zmeraj ostaja zavita v skrivnost. V knjigi Skrivnost Fanny Haussmann o njej pišejo zgodovinarka Irena Selišnik, biografka Franca Buttolo in literarna zgodovinarja Jožica Čeh Steger ter Aleksander Bjelčevič, objavljeni pa so tudi faksimili in prepisi vseh objavljenih slovenskih pesmi, faksimile edine ohranjene rokopisne nemške pesmi, njen prepis in slovenski prevod.

Mnogi so prepričani, da je uspešnost govornega interpretiranja literarnih besedil (branja, recitiranja, pripovedovanja …) odvisna predvsem od navdiha, talenta in intuicije, a Katarina Podbevšek, profesorica za govorjeni jezik na AGRFT, dokazuje, da je za govorno interpretiranje potrebno tudi specifično znanje. S knjigo Govornost literarnih besedil je priskrbela prepotrebno oporo in pomoč vsem interpretom literarnih besedil (vzgojiteljem, učiteljem, študentom, knjižničarjem, radijskim govorcem, ljubiteljskim igralcem in vseh vrst pripovedovalcem).