Spoštovani,vljudno vas vabimo na predstavitev novega prevoda kratkih zgodb Hudičev jezik Veronike Simoniti v nemški jezik, ki bo v petek, 20. aprila, ob 19. uri v Pavlovi hiši/Pavelhaus v Potrni/Laafeld (Laafeld 30, A-8490 Bad Radkersburg). 

Predstavili bomo novost iz zbirke Littera Slovenica:Veronika Simoniti: Teufelssprache. Knjigo je v nemški jezik prevedla Tamara Kerschbaumer. Pogovor z avtorico bo povezoval Sebastian Walcher.

Veronika Simoniti (roj. 1967), je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot književna prevajalka je objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov idr.). Prozna dela objavlja od leta 2000 – za Radio Slovenija nekaj pravljic, v literarnih revijah pa več kratkih zgodb. Leta 2005 je pri LUD Literatura izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominaciji za najboljši knjižni prvenec in nagrado fabula). Leta 2011 je prav tako pri založbi LUD Literatura izdala drugo kratkoprozno zbirko Hudičev jezik. 2014 je pri mariborski založbi Litera izšel avtoričin romaneskni prvenec Kameno seme (nominacija kresnik), 2019 pa pri Cankarjevi založbi izide njen nov roman Ivana pred morjem (nominacija za nagrado modra ptica založbe Mladinska knjiga za rokopis). Živi in dela v Ljubljani.

Protagonisti iz zgodb v zbirki Hudičev jezik (nem. Teufelssprache) so pogosto dvo- ali večživke, ljudje iz multinacionalnih okolij (denimo iz Trsta ali Istre), prepišnih korenin, sami sebi in okolju tuji – velikokrat »žrtve« nasilnih zgodovinskih tokov. Zato je avtoričina proza pravzaprav tudi pretresljivo-nostalgičen kalejdoskop 20. stoletja, zaznamovanega z vojnami. Njene zgodbe niso razpršene in fragmentarne, temveč polnokrvne in kompleksne, mestoma čudežno-magične, predvsem pa pretresljive pripovedi o presajanju ljudi iz enega jezika v drugega, govorijo o mejaših in vseh tistih izjemnih posameznikih (kot so Josip Brodski, Wilhelm Herschel, Guillaume Apollinaire, Ivan Cankar, Max Brod, Avgust Černigoj, Carlo Michelstaedter, Silvina Ocampo ali Alejandra Pizarnik), ki te meje, denimo v umetnosti, premikajo. Osrednja pripovedovalkina dilema pa ostaja odprta: Če so meje posameznikovih jezikov in govoric meje njegovega sveta, kje so potem meje Jezika kot takega? Do kod pravzaprav smemo?  

Literarni večer (slo-nem) v okviru Slovenskih dnevov knjige 2018 v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Littera Slovenica in Pavlovo hišo.