Vršič Zarja

Edo Torkar – Podaljšano poletje

»En stavek napišeš, tri pa obdržiš zase,« je Torkarjev recept za pisanje v eni od njegovih zgodb iz zbirke Podaljšano poletje. Tega načela se očitno drži tudi sam, saj je zbirka sestavljena iz sedeminosemdesetih res kratkih zgodb, ki so razporejene kar po abecednem vrstnem redu, kar naj bi bralca – kot lahko preberemo na zavihku – odvračalo od iskanja kronoloških in vsebinskih povezav. No, kljub naključni razporeditvi je že na začetku jasno, da bo junak skoraj vseh zgodb šestdesetletni Edo z Gorenjske, ki malo poseda v gostilni, se malo sprehaja, malo osvaja ženske, malo piše, še največ pa filozofira. Zgodbice tako niso kratke zgodbe v svoji najstrožji definiciji, ampak bolj nekakšne vinjete, vtisi in opažanja. Kljub umanjkanju jasnega zgodbenega loka je Torkarjevo pisanje zaradi svoje iskrenosti, nepretencioznosti in preprostega jezika povsem simpatično, res pa je, da se Zgodbice pozabijo skoraj tako hitro kot se preberejo.

Objavljeno: 29.12.2017 | Vir: LUD Literatura