Jean-Marie Gustave Le Clézio se je rodil leta 1940 v Nici na jugu Francije. Pisati je začel že zelo zgodaj, pri triindvajsetih letih pa je prejel svojo prvo literarno nagrado Renaudot. Njegove romane navdihujejo predvsem potovanja ter ljubezen do daljnih in eksotičnih dežel (del svojega otroštva je preživel tudi v Afriki, kar daje poseben pečat velikemu delu njegovega literarnega opusa). V njegovih delih so zaznavni tudi vplivi številnih pomembnih anglosaksonskih avtorjev, predvsem Williama Faulknerja, J. D. Sallingerja in Ernesta Hemingwaya. Romane iz njegovega zrelejšega obdobja – po letu 1980 – pa vse pogosteje naseljujejo osebe iz njegove bližnje okolice. Leta 1990 je skupaj s pesnikom, pisateljem in prevajalcem Jeanom Grosjeanom pri založbi Gallimard zasnoval zbirko L'aube des peuples (Zora ljudstev), namenjeno predvsem izdajanju epskih in mitoloških besedil. Leta 2008 je Jean-Marie Gustave Le Clézio prejel Nobelovo nagrado za literaturo, že vrsto let pa velja za enega najpogosteje prevajanih francoskih avtorjev.
