Vojko Gorjan (Ljubljana, 10. 4. 1949 – Ljubljana, 5. 8. 1975) je v svojem kratkem, a neskončnem življenju po lastnih besedah napisal »vsaj toliko kot Tomaž Akvinski« – a njegova dela so uredniki drug za drugim zavračali, ker so jim bila nedostopna. Gorjanov čas šele prihaja. Ta vizionarski pesnik in pisatelj je zgodnje otroštvo preživel v Ljubljani in Trstu ter obiskoval osnovno šolo v Ljubljani in Londonu, kjer je bil njegov oče v diplomatski službi. V Ljubljani je po tem, ko je končal bežigrajsko gimnazijo, študiral umetnostno zgodovino in sociologijo; malo pred smrtjo je oddal diplomsko nalogo o Williamu Blaku, ki ga je tudi prevajal (kot tudi E. A. Poeja). Gorjan si je z vsem svojim pisanjem prizadeval premikati meje človeške zavesti; o sebi je govoril kot o preroku – a pri tem se je skliceval na Blakovo misel, da je vsak pošten človek prerok. Od Gorjanovih del sta doslej v knjižni obliki izšla samo knjiga pesmi Jeruzalemski grički (1987) in prevod Blakove Poroke nebes in pekla (2006).
