Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše detektivske romane. V letih 2007-2012 je ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih opusov, šest romanov s skupnim imenom primeri inšpektorja Vrenka. S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo klasičnih detektivskih zgodb tipa kdo je storilec, obenem pa namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake.
Čeprav gre pri opusu Avgusta Demšarja za tipične kriminalne zgodbe, v katerih dosledno zasleduje pravila žanra detektivskega romana, je bil kar štirikrat nominiran za nagrado Kresnik, Delovo nagrado za najboljši roman minulega leta.
Opus Avgusta Demšarja obsega naslednje detektivske romane:
2007 - Olje na balkonu (nominacija za nagrado Kresnik)
2008 - Retrospektiva (nominacija za nagrado Kresnik)
2009 - Tanek led
2010 - Evropa (nominacija za nagrado Kresnik)
2011 - Hotel Abbazia (nominacija za nagrado Kresnik)
2012 - Obsedenosti v času krize
2013 - Miloš
2016 - Pohorska transverzala
O Avgustu Demšarju iz medijev:
Vse je postavljeno v prepoznavno in preverljivo štajersko metropolo, mesto in v njem potopljeni, njihova patologija in manj koristoljubje so mešanica, ki je pogubna za žrtve. Kriminaliteta se pri tem samo malo razlikuje od kriminalno nezanimivih primerov, ki polnijo kronike; uboj s poskusom samouboja, zadeve, ki se dogajajo med partnerji in sploh. (Matej Bogataj, Mladina)
In tako dobimo »Maribor v malem«, »srečamo sosede«, se razgledamo po revščini, brezposelnosti, zadolženosti, lažeh, zakonskih razsulih … Ja, tudi tako se da postavljati literarni spomenik mestu, kakor je o sebi rekel avtor. In prav to počne s svojimi detektivskimi romani, kakršnih še ni pisal nihče doslej v našem mestu. (Tone Partljič, Večer)
Kljub temu da so me pritegnili že prejšnji romani, so Obsedenosti po mojem doslej najboljše in najbolj kompleksno delo z močnim lokalnim socialnim, družbenokritičnim in psihološkim ozadjem. (Tone Partljič, Večer)
A vrnimo se k /…/ Demšarju, ki je hvalevredno, leposlovno vrhunsko združil najboljše prvine žanra kriminalke, kar je za izvirnodomače slovstvo presenetljiv podatek. Še več: Demšarjeve detektivke so priljubljene med bralci in enako prijetne pozornosti so deležne med strokovno javnostjo. (Liljana Klemenčič, Štajerski tednik)
Super branje, skratka, Demšar v svoji standardno dobri izvedbi. (Andreja Rauch, Radio Študent)
Miloš je navzlic Milošu, ki ne naredi posebnega vtisa, in navzlic odkritemu angažmaju (ki ga k sreči rahla ironija) razveseljivo branje, zabava in sprosti celo zahtevnejše bralce, željne razglednih psihološko in socialno podkrepljenih del. (Tina Vrščaj, Pogledi.si)
Glavni odliki romana sta, ob okoliščini, da gre za detektivko domačega avtorja, humor, ki močno popestri branje, pa tudi zanimiv sklep, v katerem detektiv poveže še zadnje niti s pomočjo člankov v revijah Jana inSvet& ljudje. (Aljoša Harlamov o romanu Olje na balkonu)
Demšar bralčevo zanimanje na začetku vzbudi z nizanjem na videz številnih nepovezanih dogodkov in ljudi, potem pa jih postopoma poveže v logično celoto in vmes spretno poskrbi za to, da pade sum zdaj na enega, zdaj na drugega. Avtor (spet) stavi na vsevednega pripovedovalca in cinizem, bralec pa skupaj z Vrenkovo ekipo ves čas napenja sive celice in uživa v oddaljevanju in približevanju rešitvi uganke oziroma primera. (Gaja Kos, Nedelo)
Lepo je, da je tam zunaj slovenski pisatelj, ki ne caplja za obljubami, ki jih je dal s svojimi zgodnjimi leti in deli, ampak z vsakim romanom pripisano mu obetavnost upraviči. (Mojca Pišek, Dnevnik)
