Pisatelj, scenarist, dramaturg, pesnik in novinar Paweł Huelle (1957) je avtor, ki ga slovenski bralci poznajo predvsem po treh v slovenščino prevedenih romanih: David Weiser (Študentska založba, 2007), Castorp(Litera, 2007) in Zadnja večerja (Modrijan, 2010). Poleg omenjenih je izdal tudi pesniško zbirko Pesmi(1994) ter zbirke kratkih zgodb: Zgodbe za čas selitve (1991), Prva ljubezen in druge zgodbe (1996), Bil sem sam in srečen (2002) in Pripovedi hladnega morja (2008) ter zbirko esejev Druge zgodbe (1999). Huellejeva proza ostaja, četudi se na videz ukvarja z najrazličnejšimi časi in prostori, vseskozi povezana z avtorjevo »malo domovino« - z mestom Gdansk in njegovimi zgodbami, ki so včasih krhke in melanholične, spet drugič pa polne absurda ali zamegljenih misterijev. Vsem pa je skupno to, da so skrbno in natančno stkane v tenkočutno pajčevino mojstrskih pripovedi, ki jih avtor plete s svojimi besedami, pri čemer se pogosto in rad nasloni na (mestne) mite in legende ter na svoje pisateljske pred(hod)nike.