Andrzej Stasiuk (1960), ki je od začetka devetdesetih let izdal vrsto odmevnih romanov in novelističnih zbirk, npr. črtice Obzidje Hebrona (Mury Hebronu, 1992), roman Beli vran (Biały kruk, 1995), novele Čez reko (Przez rzekę, 1996), Dukla (1999) pa do romana Devet (Dziewięć), je med najbolj cenjenimi in priljubljenimi poljskimi prozaiki svoje generacije. Za njegova dela je značilna tematika z družbenega obrobja, tako mestnega kot podeželskega, njegov literarno-jezikovni slog pa je razpet med inovativno pogovornost in izrazito liričnost.
