- O portalu
- Knjige
- Revije
- Odzivi
- Dogajanje
Kulturno društvo glasbena matica Ljubljana
ZGODOVINSKI ORIS
Ob 140-letnici ustanovitve Glasbene maticeDruštvo Glasbena matica Ljubljana je leta 2012 praznovalo častitljiv jubilej; sto štirideset let je preteklo od njegove ustanovitve davnega leta 1872. Zavzetost posameznikov, ki jih je v preteklih desetletjih spodbujala ljubezen do glasbe in vera v njen napredek, je dajala vsa ta leta društvu vitalno energijo in omogočila njegov zavidanja vreden dolg obstoj. Glasbena matica je združevala ljubiteljske in poklicne glasbenike, med društvene člane so že ob ustanovitvi pristopile pomembne osebe slovenskega javnega življenja, ugledni ljubljanski meščani, pa tudi kulturniki in rodoljubi iz drugih slovenskih krajev. Najplodnejše sadove svojega delovanja je Glasbena matica zasejala do druge vojne. Najprej je pričela z izdajanjem slovenskih skladb in z zbiranjem ljudskih pesmi, leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo, leta 1891 pevski zbor in pričela s koncertno dejavnostjo. Želje društvenih članov o ustanovitvi koncertnega orkestra so se uresničile s prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med letoma 1908 in 1913, ter z Orkestralnim društvom, ki so ga ustanovili leta 1919. Istega leta je Glasbena matica z ustanovitvijo konservatorija izpolnila svoj najpomembnejši cilj – omogočiti glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov.
Med obema vojnama se je zbor Glasbene matice dokazoval tudi izven meja slovenskega ozemlja z odmevnimi nastopi na turnejah po nekdanji Jugoslaviji, tedanji Češkoslovaški, Poljski, Franciji in Švici ter Bolgariji. Vpliv Glasbene matice je segal v širši kulturni prostor, prav njen odbor je spodbudil tudi postavitev spomenika ob 120-letnici Ilirskih provinc pred Križankami v Ljubljani. Zasnoval ga je arhitekt Jože Plečnik, prav tako kot alejo skladateljev na Vegovi ob šestdesetletnici društva leta 1932. Svojo obletnico je društvo takrat počastilo še z organizacijo Prvega slovenskega festivala, s številnimi koncerti in nastopi, z zborovskim tekmovanjem in tekmovanjem pritrkovalcev ter z veliko glasbeno razstavo. Leta 1937 je Glasbena matica financirala tudi ureditev skupnega groba slovenskih skladateljev na ljubljanskih Žalah.
Skrb Glasbene matice za ohranjanje ljudske glasbene dediščine je po desetletjih zbiranja in izdajanja omogočila institucionalne temelje za kasnejše znanstvene raziskave ljudske glasbene dediščine. Leta 1934 so ustanovili Folklorni inštitut, ki ga je vodil France Marolt. Kakšen pomen je imelo društvo do druge vojne za profesionalizacijo in razvoj slovenske glasbe, kažejo rezultati na področju šolske, založniške in koncertne dejavnosti. Glasbena matica je do druge vojne izobrazila številne profesionalne in ljubiteljske glasbenike, po njenem zgledu so ustanovili glasbene šole tudi drugod na Slovenskem, priredila je preko tisoč dvesto koncertov, od tega okrog tisoč v Ljubljani, izdala je skoraj tristo edicij. Bogat notni in društveni arhiv Glasbene matice je danes shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Po drugi vojni je ohranjal kontinuiteto društvenega delovanja pevski zbor, ki je uspešno nastopal v Ljubljani in drugih slovenskih krajih ter na tekmovanjih in gostovanjih v tujini. Društvo se je prebudilo po letu 1998, ko je pridobilo nazaj po drugi vojni odvzeti stavbi na Gosposki in Vegovi ulici, kar je omogočilo poleg zborovske tudi oživitev nekaterih drugih dejavnosti.
Vivat, crescat, floreat Glasbena matica!
dr. Nataša Cigoj KrstulovićLjubljana, 2012
Knjige (1)
Kontakt
Vegova ulica 5
1000 Ljubljana