STUDIA HUMANITATIS

Leta 1985 je nastala zbirka Studia humanitatis kot kulturni in znanstveni projekt, kot intelektualno gibanje. Njeni ustanovitelji in sodelavci so bili porok za pretehtan izbor prevodnih del, posebej s področij, ki jih nacionalne vede niso gojile oziroma še niso našle teoretske korespondence z novimi vednostmi. Proti koncu sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja se je v teh krajih pojavilo nenavadno (za čas in prostor socializma, bi rekli z današnjim vladajočim besediščem) intelektualno vrvenje, ki se je sproščalo v zahtevah tedaj jasno artikulirane civilne družbe in v trdnih stališčih prvih družbenih gibanj. V desetletjih pred tem se je v temeljih spremenilo razumevanje teorije in pričakovanje do nje, nastopilo je novo oziroma oživljeno zanimanje za humanistično klasiko in za novo vrednotenje mesta humanistične in družboslovne produkcije. Prva še bolj kot druga je v svoji slavni zgodovini kot sebi imanentno lastnost gojila nekakšno intelektualno skromnost, zaradi katere ni bila v prvih vrstah in ni požela javne slave (temveč vedno le bolj ali manj "za nazaj"), družbe oblasti pa so jo po svoji všeči in rabi zaradi takšne drže še lažje ohranjale na obrobju delanja zgodovine.

Prvi časi zbirke so bili dobri: večja naklada, velika zagnanost sodelavcev, vedoželjno bralstvo - vse to seveda tudi zaradi suše na izdajateljskem področju. Pozneje je začetna podpora usihala, bralstvo se je redčilo (morda tudi ne, le da je nastalo veliko novih podobnih založnikov, ki so stregli bolj ali manj isti publiki), povečala se je branost izvirnikov (no, angleških!) in vznesenost nad spletnim pridobivanjem znanja; klasična humanistična in družboslovna teorija je v precepu med modnimi trendi študijev (podjetništvo, marketing, tehnologije, informatika itd.) potegnila krajšo oziroma se je spremenila v služnostne dejavnosti. Vsemu navkljub je zelena zbirka Studia humanitatis še tu in še nudi odlično branje, ki ga nič ne more nadomestiti. Katalog izdanih del prepričljivo dokazuje, da gre za pomemben prispevek kulturi in znanosti, ki zaznamuje vstop v humanistično omikano družbo.