Slovenska matica ima tradicijo 140 let nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstne ustanove redkost tudi v evropskem okviru.
Slovenska matica je bila na pobudo mariborskih »rodoljubov« ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dele z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko terminologijo za različne stroke, itd. Takratna Avstrija je podpirala ustanavljanje tovrstnih združb, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev). Svoj vrhunec je doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo vojno je prišla v konflikt z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest konfiscirana. Med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Leta 1942 se je v njej ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije Slovenija. Po drugi vojni se je s težavo pobrala na noge, novim oblastem se je zdela ustanova preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano. Vendar pa je prevladalo stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo subvencionirati.
Danes je Slovenska matica znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejši problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih in izvirnih del ter prevodov humanistike, naravoslovja in tehnike.