Knjiga z rdečimi platnicami

Izposodi si

Opis

Na izid kratkoproznega prvenca Knjiga z rdečimi platnicami je Alexandra Berková, ker je bila zaradi svojega političnega nekonformizma v nemilosti pri komunističnih oblasteh, čakala kar 12 let. Tačas je knjiga krožila v samizdatskih prepisih, posamezna besedila pa je avtorica brala na neuradnih literarnih večerih. Ko je zbirka končno lahko izšla, je postala uspešnica: 20.000 izvodov prve izdaje je leta 1986 pošlo v nekaj dneh, v rekordnem času pa je bilo razprodanih tudi bajnih 60.000 izvodov ponatisa iz leta 1988. Ciklus devetnajstih kratkih zgodb se, kot je opozoril češki literarni zgodovinar Vladimír Macura, z upodobitvijo ženske usode od rojstva prek otroštva in pubertete do odraslosti, materinstva in smrti nekoliko parodično navezuje na roman Martina Andersena Nexøja Sirota Stina. Že v tem zgodnjem delu Berkove je opaziti nagnjenost k pisanju fabularnih besedil, ki se oddaljujejo od neprekinjene, linearne pripovedi in zadobivajo značaj dolgega niza dinamičnih, živahnih prizorov, situacij in dialogov. Berková pogosto menjava pripovedovalca, včasih celo v okviru ene povedi, in prepleta realno s fantastičnim. V njeni prozi temeljno gonilo pripovedi ni več snov, temveč jezik – beseda, njena večpomenskost, zvočnost, in možnosti kombiniranja besed. Zanjo so značilne tudi medbesedilne navezave in variiranje pripovednih slogov in postopkov (dramski dialog, pastiš itd.). Z naslovnim motivom rdečih platnic se Berková navezuje na Rdečo knjižnico – v medvojnem obdobju popularno knjižno zbirko, namenjeno ženskemu bralstvu – ki pa jo v svoji kratki prozi obrne na glavo: namesto trivialne »literature za ženske« nam ponudi inteligentno, radoživo in duhovito literaturo o ženskah, ki razkrije marsikaj o češki družbi. Gre pa tudi za svojevrsten priročnik kreativnega pisanja.

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena