1204 dni teme

Opis

Pretihotapljen dnevnik iz nacistične tovarne smrti Dnevniški listi Franja Zoreta izhajajo po več kot sedemdesetih letih. V njih avtor opisuje svojo trnovo pot od trboveljskega zapora do zloglasnih mariborskih zaporov in nato prek koncentracijskega taborišča v Flossenbürgu v Nemčiji do taborišča Dachau – Allach pri Münchnu. Knjiga nam z natančnostjo dokumentarnega filma in obenem z doživetostjo srhljivega romana izpričuje kalvarijo, ki jo je pisec preživel od aretacije do vrnitve v domovino. Iz nemškega taborišča Dachau – Allach se je vrnil 16. junija 1945. Klen in trden značaj, neomajna vera, jasni nazori, ljubezen do žene Vlaste in domoljubje so bili popotnica Franja Zoreta, avtorja dnevnika, ki je pisal skrivaj in s tem tvegal glavo. Listi papirjev, popisani z različnimi pisali, so dolga leta le nemo opozarjali na nesmiselnost vojne, vse dokler jih ni vnuk Franja Zoreta skrbno zložil, pretipkal in se odločil, da jih ponudi založbi - kot spomin na svojega starega očeta ter kot opomin, kaj je v življenju pomembno in kaj ne. Kako je bolj dragocen košček surove repe, zaradi katere si bil lahko ob življenje, kot pa obilno obložena miza, s katere ostanki se naslednji dan znajdejo v smeteh. Besede, ki jih je Franjo Zore napisal, se berejo kot napet roman, a vendar s trpkim dejstvom, da se je vse to dogajalo, gledano z zgodovinske perspektive, še tako rekoč včeraj.