Jakobove bukve ali Veliko popotovanje čez sedmero meja, petero jezikov in troje velikih ver, če sploh ne štejemo tistih malih, o katerem pripovedujejo pokojniki, pisateljica pa jih dopolni po metodi konjekture, vzeto iz veliko raznoterih bukev in oprto na domišljijo, ki je človekov največji naravni dar, modrim v spominek, rojakom v premislek, neukim v poduk, melanholikom pa v kratek čas

Opis

Dobro stoletje po pomorih Hmelnickega, ki še niso potonili v pozabo, se med revnimi podoljskimi Židi, ki čakajo na Mesijev prihod, pojavi mlad prerok iz Smirne in začne glasiti heretične ideje, ki njegovim sledilcem omogočijo nepričakovan družbeni vzpon v svetu neenakosti ter verskih in rasnih predsodkov. »Lažni Mesija« Jakob Frank, nadaljevalec tradicije slovitega Sabataja Cvija, je skrivnostna, kontroverzna osebnost, saj pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ne izbira sredstev. Je dokončna konverzija frankistov v krščanstvo poskus doseči Boga po drugi poti, skozi greh in transgresijo, ali pragmatična politična poteza? Olga Tokarczuk slika to neverjetno zgodovinsko epizodo na velikem platnu širše poljske družbe s pozornostjo za detajle vsakdanjega življenja in spoštovanjem zgodovinskih dejstev – s citatnimi fragmenti iz ohranjenih frankističnih spisov večkrat na meji dokumentarnega – ter z veliko psihološke pronicljivosti, domišljije in empatije ustvarja enkratne življenjske zgodbe. Roman Jakobove bukve združuje zgodovinsko snov z moderno občutljivostjo. Ko pisateljica izpisuje narobno stran Sienkiewiczeve kanonične interpretacije poljske preteklosti iz Trilogije, dekonstruira podobo narodove slave ter jo nadomešča s pripovedjo o kolonialnih razmerjih ter socialni prikrajšanosti pripadnikov številnih družbenih slojev, med njimi drugovercev ali tlačanov ...