Pupa

Opis

Dehnelov roman Pupa (Lala, 2006) je posvečen resnični osebi, pisateljevi babici Heleni Bieniecki, ki se je je v otroštvu prijel vzdevek Pupa. Meandrasta, vrtinčasta, arabeskna govorjena naracija z babico Pupo v vlogi moderne Šeherezade, obenem zanosne pripovedovalke in radožive glavne junakinje romanesknih dogajanj in anekdot, nas odnese v preteklost pripovedovalčeve družine in nam nekje na stiku zgodovine in sociologije nevsiljivo slika pozabljene in izgubljene čase, kraje, dogodke in družbene sloje. Roman o babici je obenem tudi roman o vnuku, pripovedovalcu Jacku, o njegovi življenjski in umetniški rasti. Idilična družinska saga, v katero nas pripoved sprva varno zaziba, se proti koncu romana razkroji v trpek opis bolezni in odhajanja, starosti in nemoči. Pripovedna nit se začne trgati in pripovedno tkivo fragmentarizirati, ko babici vse bolj slabi spomin in peša telo. Za odnos med babico in vnukom, ki ji, vse bolj nebogljeni in nemi, zdaj posoja glas v obupnem poskusu rekonstruirati in zakrpati njeno pripoved ter jo rešiti pred dokončnim uničenjem in pozabo, je značilno vzdušje prefinjenega humorja, spoštovanja, sočutnosti, obžalovanja ter pristno občutenje človeške navezanosti in bližine. Besedilo odlikujeta bleščeč pripovedni slog in pretanjena mreža asociativnih, motivnih in stilističnih navezav na sočasne in starejše poljske pisatelje, glavna junakinja Pupa pa je eden najmočnejših in najbolj živih ženskih likov v sodobni poljski literaturi.