Slovenska postdramska pomlad

Opis

Knjiga Slovenska postdramska pomlad je nastala kot razširitev doktorske disertacije Maje Šorli z naslovom Vloga besedila v slovenskem postdramskem gledališču. V njej je avtorica povezala analizo besedil v izbranih postdramskih uprizoritvah v devetdesetih letih 20. stoletja z raziskavo njihove postdramske estetike ter produkcijskih razmer, ki so zaznamovale nastanek, izvedbo in recepcijo obravnavanih uprizoritev.

Pojem postdramsko gledališče, ki ga je ob koncu 20. stoletja v sodobni teatrologiji uveljavil nemški teatrolog Hans-Thies Lehmann, označuje raznovrstne gledališke tokove po letu 1970, ki sledijo avantgardnim težnjam po avtonomizaciji in reteatralizaciji gledališča ter poudarjeno izpostavljajo estetske kvalitete gledališča samega, zlasti čas, prostor in materialnost telesa.

S pojmom slovenska postdramska pomlad avtorica opiše obdobje razcveta slovenske postdramske produkcije, ki je spremenila gledališko podobo Slovenije. V analizo uprizoritev so poleg v disertaciji izbranih režiserjev (Emil Hrvatin, Tomaž Pandur, Eduard Miler in Sebastijan Horvat) vključene še nekatere druge spregledane prakse tega obdobja, vprašanje ženskih ustvarjalk, kulturne politike ter vloge umetnosti takrat in danes.