Opis

"Ko je v sedemdesetih letih razprava člana t. i. Bahtinovega kroga V. N. Vološinova Marksizem in filozofija jezika, potem ko je bila po svojem izidu leta 1929 za več desetletij odrinjena v pozabo, prodrla v zavest znanstvene javnosti, je bila tako na Zahodu kot v SZ nemudoma pritegnjena v teoretska prizadevanja na različnih področjih humanistike. Provokativne teze iz razprave, ki so poudarjale možnost pristopa h govorici v njeni dejavni, družbeni razsežnosti, so se ujele s prehodom strukturalizma iz jezikoslovja na področje govora, ki je prav tedaj doživljal svojo dovršitev." (Iz spremne besede.)