O izkoriščanju, nadvladi in razredih
- Avtorji Lovrenov Maja (prevajalec), Hergouth Martin (prevajalec), Hvala Tea (prevajalec), Kogej Rok (prevajalec), Tarman Urban (prevajalec), Zubković Ksenija (prevajalec), Velagić Tanja (urednik), Furlan Sašo (urednik), Rutar Tibor (urednik)
- Leto izdaje 2014
- COBISS.SI-ID 277395456
- Isbn 978-961-6768-83-2
- Jezik slovenski
- Št. Strani 286
- Vezava mehka
- Format 24 cm
- Izdaja tiskana
- Založba Založba Sophia
- Tiskarna Matformat
- Zbirka Borec
- Kategorije Sociologija, demografijaZborniki
- Cena 15,00 €
Opis
V marksovski teoriji razredov kapitalistične družbe ne gre za empiristično teorijo statusnih skupin, ki neposredno vladajo druga drugi in se po modelu vojaškega spopada bojujejo med seboj. Nasprotno, gre za teorijo, ki iz produkcijskih razmerij izpeljuje strukturno razredno ločnico, ki je ravno neodvisna od statusnih razlik med različnimi družbenimi skupinami, in za teorijo, ki razredne nadvlade v kapitalizmu ne slika kot osebne nadvlade ene identitetno neprodušne skupine, ki svojo voljo načrtno vsiljuje drugi skupini, temveč kot nadvlado, ki se praviloma uveljavlja kot tiha, neosebna in objektivna prisila reči. Kot poudarja Gáspár Miklós Tamás v svojem prispevku »Resnica o razredih«, je marksovska teorija prav zaradi tovrstnega pojmovanja razredov in razredne nadvlade danes bolj aktualna kot kadar koli prej. Videti je, da se ravno danes, po izteku herojske dobe delavskega gibanja in razgradnji delavstva ter meščanstva kot dveh homogenih in hermetičnih statusnih skupin, razredna ločitev in iz nje izhajajoča razredna nadvlada kristalizirata v čisti, namreč objektivni, nezavedni in anonimni obliki. Prvi del tematske številke revije je zato namenjen prispevkom, ki z različnih vidikov revitalizirajo marksovsko teorijo razredov in na novo razčlenjujejo temeljne mehanizme nadvlade v kapitalistični družbi, drugi del pa je osredinjen na (ne)produktivni odnos med marksizmom in feminizmom, pri čemer izpostavljamo izčrpen analitični prispevek Marthe Giménez »Kapitalizem in zatiranje žensk: vrnitev k Marxu«. Skupna težnja je razmislek o alternativah, kako iz slepe ulice neoliberalizma, postkolonializma in zlasti postsocializma.
BOREC, LXVI/2014, št. 712–714
SAŠO FURLAN, TIBOR RUTARUvod: Je teorija razredov mrtva?
O RAZREDNI DOMINACIJIGÁSPÁR MIKLÓS TAMÁSResnica o razredih
TIBOR RUTARZakaj delavski razred? Zapoznela kritika Gorzeve kritike Marxa
SAŠO FURLANOdtujitev kot razpredmetenje: o Marxovi teoriji konstitucije brezsubstančne subjektivnosti
MICHAEL HEINRICHVsiljivci z Marxa: o rabah marksovske teorije in težavah njenega sodobnega branja
WERNER BONEFELDKapital kot subjekt in eksistenca dela
VIVEK CHIBBERKapitalizem, razred in univerzalizem: pobeg iz slepe ulice postkolonialne teorije
ALEKSANDAR STOJANOVIĆJugoslovanski socializem – primerjava razrednih pristopov
O SPOLNI DOMINACIJI
ANDREA JOVANOVIĆAntifašistična fronta žensk v času socialistične družbene transformacije
DORA LEVAČIĆNe/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom
MAYA ANDREA GONZALESSpolno zaznamovana cirkulacija: branje skritega reprodukcije
MARTHA GIMENEZKapitalizem in zatiranje žensk: vrnitev k Marxu
Založba Sophia