Filozofija v budoarju ali Nemoralni učitelji

dialogi, namenjeni izobrazbi mladih deklet

Izposodi si
Knjiga je izšla z denarno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Opis

Donatien-Alphonse-François, markiz de Sade (1740–1814) še danes velja za enega najbolj kontroverznih pisateljev evropske književne zapuščine. Njegova dela, ki so se kljub nenehnim prepovedim vztrajno širila med ljudmi, dokazujejo, da se svobodomiseln duh kot voda izmuzne vsakršnim omejitvam in da vedno poišče kakšno razpoko. Danes na Sadove izgrede sicer gledamo s kančkom prizanesljivosti, toda v svojem času jih je moral drago plačati z odvzeto svobodo in leti, prebitimi v različnih ječah in norišnici Charenton. Po teh krajih je skupaj preživel več kot 30 let.

Sade se je rodil v eno najstarejših provansalskih plemiških družin. Tudi po materini strani modre krvi ni primanjkovalo, saj je bila v sorodu z vladajočo družino Burbonov. Po šolanju je nadaljeval kariero v vojski. Udeležil se je sedemletne vojne, a so ga po podpisu pariške mirovne pogodbe odpustili. V tistem času je njegova družina zapadla v hude denarne težave, zato ga je oče poročil z bogato dedinjo Renée-Pélagie de Montreuil. Radoživa narava pa mu ni dovoljevala mirnega zakonskega življenja, temveč ga je pehala iz škandala v škandal, dokler ga niso obsodili na smrt zaradi domnevno nameravane zastrupitve štirih prostitutk v Marseillesu. Po pobegu v Italijo in drugih peripetijah je leta 1777 nazadnje le pristal v ječi, s čimer se je začelo dolgoletno življenje v ujetništvu. Zaporniško življenje mu je izostrilo občutek za osebno svobodo in spodbudilo slo po pisanju. Bil je tudi strasten bralec. Zelo ga je razžalostilo, ko je bilo ob padcu Bastilje, kjer je prestajal večino predrevolucionarne kazni, njegovo imetje uničeno. S pomočjo predane soproge Renée je namreč zbral več kot 600 knjig, ki so ob pohištvu, posteljnini in oblačilih predstavljale tudi dokajšnjo denarno vrednost. Sade se namreč ni dal motiti in je od soproge zahteval, naj ga zalaga z dobrinami, kakršnih je bil sicer vajen.

V času revolucije se je uspešno prilagodil novim političnim razmeram in se pod imenom državljan Luis Sade pridružil sekciji Piques. Vendar tudi zdaj ni mirno zadihal, saj so ga v času terorja obsodili politične zmernosti.

Po revoluciji so luč sveta ugledala njegova dela, ki jih je pisal ali snoval v Bastilji. Anonimno je objavil Justine ali nezgode kreposti (Justine ou les malheurs de la vertu, 1791), roman Aline in Valcour (Aline et Valcour, 1795), edinega, pod katerega se je podpisal s pravim imenom, anonimnoFilozofijo v budoarju (La Philosophie dans le boudoir, 1795) in Novo Justine ali nezgode kreposti, ki ji sledi Zgodba o njeni sestri Juliette ali vesele zgode pregrehe (La Nouvelle Justine ou les malheurs de la vertu, suivie de l'Histoire de Juliette, sa soeur, ou les prospérités du vice, 1797), krajša dela Oxtiern ali nezgode libertinstva (Oxtiern ou les malheurs du libertinage, 1800) in Zločini ljubezni, herojske in tragične novele (Crime de l'amour, nouvelles héroïque et tragiques, 1800).

Zaradi moralne spornosti njegovih del so ga leta 1801 ponovno zaprli, leta 1803 pa premestili v norišnico Charenton, kjer je ostal zaprt do smrti. Tudi tam je še naprej veliko pisal, vendar je bila večina rokopisov zaseženih in uničenih.

V Filozofiji v budoarju Sade jedrnato povzame svoje osrednje teme: osebna svoboda, svoboda do užitka, mesto človeka v naravi in družbi, idealna vladavina. Napisana v obliki dramskega besedila z vmesnim pamfletom je zmes didaktičnega dela in političnega spisa. Delo je sicer odgovor na takratno politično dogajanje in posmeh malomeščanski družbi, a je zaradi provokativnih misli zanimivo tudi za današnjega bralca.

Center za slovensko književnost

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena