Opis

Nabokov je svoje silno hrepenenje po minulem času, ruskih prostorjih, izginulih predmetih in preminulih osebah prekvasil v umetnost, tudi v avtobiografijo Govori, spomin, kjer mu je odvzel neposreden čustveni naboj oziroma ga je, mojstrsko posnemajoč sposobnost mimikrije njemu tako ljubih metuljev, skril v umetelno, spiralno zgradbo celotnega dela in filigransko izpisana posamična poglavja. Zdi se, da želi – tako kot žuželke, katerih »varovalni mehanizem je izpopolnjen do točke mimetične pretanjenosti, razkošnosti in potratnosti« – z bleščečo, dovršeno »površino« preslepiti bralca, da se pod njo ne skriva bolečina ob izgubi, da jo je pretvoril v igro – igro besed, spominov, barv, cerebralnih premetov.Govori, spomin velja za vrhunsko jezikovno in tematsko poslastico, ki zahtevnejšim bralcem nudi vpogled v rusko kulturno okolje z začetka 20. stoletja, v katerem je zorel in se oblikoval Nabokov, eden najbolj hermetičnih in na trenutke kontroverznih avtorjev 20. stoletja. Slovenska izdaja vsebuje tudi izredno redko objavljeno dodatno poglavje, ki je svojevrsten unikum v svetovni književnosti: avtorjevo psevdorecenzijo lastnega dela.