JAK - Bližji knjigi

PRIZNANJE RADOJKE VRANČIČ ZA MLADEGA PREVAJALCA

Priznanje Radojke Vrančič za mladega prevajalca podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode umetniških in znanstvenih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, ki so jih opravili prevajalci, mlajši od 36 let, ne glede na to, ali so člani Društva. Nagrado so začeli podeljevati leta 2002 in se je prvotno imenovala priznanje za mladega prevajalca. Letno se jo v okviru Slovenskega knjižnega sejma podeljuje praviloma enemu nagrajencu, o katerem odloča neodvisna komisija, ki upošteva kakovost, zahtevnost in pomembnost prevoda.

O imenu nagrade

Radojka Vrančič (27. 8. 1916–1. 4. 2009) je bila slovenska prevajalka in bibliotekarka ter mentorica mladim prevajalcem, ki je za svoje delo prejela številna priznanja – med drugim dve Sovretovi nagradi ter francosko nagrado Ordre des palmes académiques in Čopovo diplomo za bibliotekarske dosežke. Po ljubljanski ženski realni gimnaziji je na Filozofski fakulteti študirala romanske jezike ter en semester gostovala na pariški Sorboni. Delala je v prevajalnici Tiskovnega urada, kot knjižničarka na Francoskem inštitutu in v Narodni univerzitetni knjižnici, vseskozi je tudi objavljala strokovna bibliotekarska besedila in predavala na knjižničarskih tečajih. Kot prevajalka je najbolj znana po prevodu Proustovega ciklusa romanov Iskanje izgubljenega časa ter po prevodih drugih francoskih klasikov. Prevajala je tudi iz slovenščine v francoščino, na primer Kosmačevega Tantadruja in Cankarjevega Kurenta.