Lado Kralj (1938) je ena najbolj karizmatičnih osebnosti slovenske novejše teatrske zgodovine: bil je akter in osmišljevalec pristopov, ki so približali naše odre inovativnim iskanjem po svetu. V zrelih letih je svoje bogato znanje o dramatiki in gledališču – ter seveda literaturi nasploh – z zanj značilnim predavateljskim žarom posredoval slušateljem primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegov avtorski vstop na literarno sceno – v zadnjih letih je objavil večino proz iz te knjige v revijah – je mnoge presenetil, še bolj jih utegne začuditi knjiga kot še bolj ambiciozen korak. Toda čudenje – češ, profesor, ki piše prozo – je v Kraljevem primeru neuporaben kliše. Kralj si je preprosto izbral drugačen medij iskanja resnice o sebi in svetu.
