Cesta sestradanih

Izposodi si

Opis

Roman Cesta sestradanih, za katerega je Ben Okri leta 1991 dobil Bookerjevo nagrado, je izrazit primer izvirne afriške postkolonialne literature, v marsičem pa ga je mogoče primerjati tudi z znamenitimi romani južnoameriškega ali indijskega magičnega realizma. Ni naključje, da ga kritiki postavljajo ob bok Salmanu Rushdieju ali Gabrielu Garcíi Márquezu. V romanu se skrajno naturalistični opisi geta in njegovih prebivalcev prepletajo z bogastvom domišljije plemenskih mitov in duhov, ki iz ozadja neprestano posegajo v kruto in tragično vsakdanjost. Zgodbo pripoveduje deček, ki z očetom, mišičastim težakom, požrtvovalnim dobrotnikom, sicer jalovim političnim aktivistom in nepremagljivim amaterskim boksarjem Črnim tigrom, ter materjo, cestno prodajalko drobnih artiklov, odrašča v eni sami sobi, v bednih in pogosto življenjsko nevarnih razmerah značilnega afriškega geta, kakršnih je vse polno na obrobju podsaharskih velemest ob gvinejskem zalivu. A čeprav živijo v skrajni bedi, se nikoli ne izneverijo družinski ljubezni in skrbi drug za drugega, globoko človeški poštenosti, gostoljubnosti in čutu za pravičnost. Skozi spretno prelivanje tostranskega sveta političnega nasilja in zlorab bogatih, življenja na robu izstradanosti, neprestane izpostavljenosti smrti po eni strani in po drugi vztrajnega poseganja tropsko razkošnega, a temačnega sveta animalističnih duhov, živih sanj in presenetljivih magičnih obratov nas pisatelj prepričljivo vodi skozi labirint enotne resničnosti, za katero nikoli ni jasno, kateremu svetu pripada. Ali kakor sam Okri zapiše v znamenitem zadnjem stavku romana: »Sanje so lahko vrhunec človekovega življenja.« Branje, od katerega se je težko odtrgati. Iztok Osojnik

Recenzije

Ben Okri: Cesta sestradanih

Roman Cesta sestradanih velja za klasično literarno delo, kritiki ga primerjajo z romani, kot sta Sto let samote Gabriela Garcie Marqueza ali Polnočni otroci Salmana Rushdija. Izšel je leta 1991 in zanj je nigerijski pisatelj Ben Okri prejel Bookerjevo nagrado, paradoksalno pa je, da si je z...
več

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena