Že tretje leto zapored na Slovenskem knjižnem sejmu podeljujejo nagrado knjiga leta -velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma 2016. Knjigo izberejo obiskovalci, ki na sejmu oddajo svoj glas knjigi, ki jih je najbolj navdušila.
Strokovna žirija v zasedbi Stojan Pelko, predsednik, Irena Štaudohar, Domen Fras, Riko Rižnar, Vlasta Vičičje iz seznama novih knjižnih izdaj, ki so izšle med obema sejmoma (1. 10. 2015 in 1. 10. 2016) pripravila listopetih nominiranih del, ki vključujejo knjige ne glede na njihov žanr (učbeniki so izvzeti).
Končna odločitev o zmagovalki je v rokah obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma, ki izbirajo z glasovnico, oddano na sejmu. Velika nagrada SKS sprejemadvojnost knjižne forme: tiskano in elektronsko, zato žirija podeli tudi posebno priznanje SKSv kategoriji eKnjige oziroma elektronski mediji, povezani z založništvom in knjigo.
Slovesna razglasitev poteka v nedeljo, 27. novembra, ob 12. uri prizorišču Debatne kavarne.
Predstavljamo nominiranke:
Tone Pavček: DON
ilustracije Maja Kastelic, oblikovanje Eda Pavletič, spremna beseda Saša Pavček, urednici Saša Pavček in Tjaša Koprivc (Založba Sanje)
Skozi nežno pripoved o sosedovem mešančkunaniza pesnik nekaj temeljnih dilem modrega starca ob opazovanju tega, kako se je razvijala dežela, ki ji je pel ob zibelki: od tega, kako se lahko tovarištvo povrne skozi solidarnost v težkih trenutkih, prek tega, kako policija ni vedno najboljše okolje za vzgojo do antologijske serije dialogov med osivelim, oblastnim volkom, in psom, ki hoče spreminjati svet v skladu svojimi mladostnimi ideali in vrednotami.Življenjska modrost, pretanjena poezija in doživete ilustracije –vse to naredi knjigo Donza izjemno branje za vse generacije.
Bina Štampe Žmavc: PESEM ZA LIRO
ilustracije Alenka Sottler, glasba Vasko Atanasovski, oblikovanje Ivian Kan Mujezinović, spremna študija Jaroslav Skrušny (Založba Pivec)
Priznana avtorica v pesnitvi pripoveduje klasični antični mit o pevcu Orfeju in njegovi Evridiki, ki ga dopolnjujejo ilustracije Alenke Sottler. Knjigi je pridana zgoščenka, na kateri pesnica prebere svojo pesnitev ob glasbi Vaska Atanasovskega. Spremno besedo je prispeval poznavalec svetovne književnostiJaroslav Skrušny. Knjiga je vzorčni primer vrhunske usklajenosti vsebine in oblike ter posledično odličen založniški dosežek. Kot je zapisala Manca Košir: »In smo dobili knjigo za gledanje, branje in poslušanje«.
Boris A. Novak: OBLIKE DUHA. ZAKLADNICA PESNIŠKIH OBLIK
ilustracije Marjan Manček, likovni urednik Pavle Učakar (Mladinska knjiga)
Prva izdaja pesmarice, Oblike sveta, je vsebovala sedemdeset pesniških oblik,druga, Oblike srca, že sto štirideset, pričujoča, tretja izdaja, Oblike duha,pa pokriva kar dvesto dvajset oblik. K vsaki obliki je avtor napisal pesniški primer ali cikel. Knjiga je zbirka vrhunske poezije in hkrati odličen učbenik, nagovarja tako srednješolske bralce kot literarne strokovnjake. Monumentalnost vsebine se ujame z duhovitimi ilustracijami in likovno ureditvijo v celoti, vse tja do pretanjenega izbora tipografije.
Zmago Šmitek: MANDALE. TRAJNI VRTOVI RAZSVETLJENJA
oblikovanje: Maja Licul, urednik Aleš Šteger (Beletrina)
Poglobljeno življenjsko delo o zagonetnih geometrijskih oblikah, izhajajočih iz komplementarnosti kroga in kvadrata, ki s svojo simboliko in estetiko že tisočletja vabijo k raziskovanju pomena, vloge in sporočilnosti v azijskih kulturah. Skrbno strukturiran več kot 500-stranski volumen je bogato podprt z ilustracijami in fotografijami. Privlačno besedilo dopolnjuje obsežen stvarni in imenski indeks. Knjiga je domišljeno načrtovana, oblikovana s posluhom za tematiko in vrhunsko izvedena. Natančen tipografskistavek, razdelan odnos besedila in podobe, funkcionalen črkovni sistem in izbrani materiali tvorijo presežen založniški izdelek.
Boštjan Gorenc –Pižama: SLOLVENSKI KLASIKI 1
urednica Ana Ugrinović, oprema Manca Švara, ilustracije Matej de Cecco, Ančka Gošnik Godec (Cankarjeva založba)
Boštjan Gorenc –Pižama slovenske literarne klasike brezkompromisno razseka. Po načelih rimoklepstva jih skompilira v vrtiljak podatkovnega toka in ga ponudi bralcu. Spletno pojavnost besedil dobesedno prenese v knjižno obliko. Oblikovno zelo vprašljiv prelom, za knjižne normative mestoma celo nesprejemljiv, se izkaže kot izjemno učinkovito orodje manipulacije. Transformacija likovnih sredstev iz digitalnega sveta je neposredni namig bralcu, kako naj se sooča z avtorjevimilucidnimi pogledi na slovensko literarno dediščino skozi prizmo aktualnih družbenih fenomenov. Odlično postavljeno zrcalo naši sedanjosti. Pravzaprav anti-knjiga, ob kateri se zastavlja vprašanje, ali postaja take vrste branje tudi naša prihodnost.
Vabljeni h glasovanju!
