- O portalu
- Knjige
- Revije
- Odzivi
- Dogajanje
Osti Josip
Josip Osti, pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik, antologist, prevajalec in urednik, je bil rojen leta 1945 v Sarajevu, kjer je na Filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine jugoslovanskih književnosti in srbohrvaškega jezika, nato pa študiral filozofijo in sociologijo ter na podiplomski stopnji še ekspresionizem v jugoslovanskih književnostih. Bil je urednik kulture študentskega časopisa Naši dani, ki so ga leta 1969, ob obletnici študentskega upora leta 1968, zaradi dveh tekstov in njegove pesmi Tretja oseba množine prepovedali. (Ta njegova pesem je bila v prevodu Draga Jančarja, ob pismu podpore sarajevskim študentom, kmalu za tem objavljena v mariborski Katedri.) Od leta 1973 je bil urednik domače in tuje književnosti ter vršilec dolžnosti glavnega urednika pri založbi Veselin Masleša, kjer so ga odstavili zaradi nestrinjanja s politično cenzuro in prepovedjo objavljenih knjig. Od leta 1982 je bil je tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije (ki jo je, da bi kljub vojni ohranil njeno tridesetletno kontinuiteto, v času obleganja Sarajeva med letoma 1992 in 1995 organiziral v Ljubljani), tajnik Društva pisateljev BiH, urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina, predsednik Društva književnih prevajalcev BiH. Od prihoda v Slovenijo, leta 1990, do upokojitve pred devetimi leti, je bil svobodni umetnik.
V mladosti se je ukvarjal tudi z atletiko. Bil je večkratni rekorder in prvak Bosne in Hercegovine v sprinterskih disciplinah, mladinski prvak Jugoslavije na 400 metrov ter več let član jugoslovanske atletske reprezentance.
Od leta 1990 živi v Sloveniji, v Ljubljani, kjer ga je zalotila vojna na tleh nekdanje Jugoslavije, in od leta 1994 tudi v Tomaju na Krasu, ki mu je zadnjih deset let stalno bivališče.
V letih 1990 in 1991 je v beograjskem časopisu Borba redno, enkrat tedensko, objavljal ocene novih knjig slovenskih avtorjev. Med letoma 1991 in 2002 je bil stalni zunanji sodelavec literarne redakcije Radia Slovenija, potem dve leti kolumnist kulturne rubrike časopisa Dnevnik. Ko je, med vojno, Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar iz Sarajeva začelo znova izdajati revijo Zora Cankarjeva je bil njen urednik (za Slovenijo) in je v njej skoraj deset let redno pisal o slovenskih knjižnih novitetah. Konec devetdesetih let je bil krajši čas urednik za poezijo revije Sodobnost. Bil je soustanovitelj Kulturnega vikenda otrok iz BiH v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer je vodil literarno delavnico in v zbirki, »Egzil-abc«, ki jo je ustanovil in urejal, med letoma 1993 in 1996 objavil 160 knjig avtorjev iz obleganega Sarajeva, pisateljev iz BiH, ki so živeli v Sloveniji in drugod po svetu ter slovenskih avtorjev v lastnem prevodu. Kot tudi nekaj lastnih knjig. (To zbirko imajo mnogi za založniški podvig v vojnih časih na tleh nekdanje Jugoslavije.) Predlagal je Borisu A. Novaku, takratnemu predsedniku Slovenskega PEM centra, kasneje tudi predsedniku Mirovnega komiteja oziroma Sarajevskega komiteja Mednarodnega PEN centra, zbiranje in pošiljanje denarne pomoči pisateljem v obleganem Sarajeva in mu pomagal pri pošiljanju zbranega denarja. Tovrstno več kot tri leta trajajoče angažiranje B. A. Novaka je do zdaj največja akcija pomoči pisateljem v zgodovini te mednarodne pisateljske organizacije. Leta 1994 je kot član delegacije Slovenskega PEN centra z Borisom A. Novakom, Nikom Grafenauerjem in Dragom Jančarjem obiskal oblegano Sarajevo.
V letu 2006 je v vsaki številki petnajstdnevnega časopisa Bosanska pošta, ki v bosanskem jeziku izhaja na Norveškem (v Oslu) in je v skandinavskih deželah najbolj bran časopis med prebivalci (pregnanci in begunci) iz Bosne in Hercegovine, objavljal eseje o posamičnemu delu ali literarnemu opusu enega izmed bosansko-hercegovskih pisateljev.
Prvo pesem je objavil star 15 let. Doslej je objavil 270 knjig. Med njimi okrog 30 knjig poezije, 6 proze, 27 esejev, literarnokritičnih in publicističnih besedil, knjigo pogovorov z bosansko-hercegovskim pesnikom Izetom Sarajlićem, knjigo dopisovanja s srbsko pisateljico Biljano Jovanović in dopisovanja z beograjsko prevajalko z ruščine Vero Zogović ter 14 antologij bosansko-hercegovske in slovenske poezije in proze. Prevedel je okrog 120 knjig, predvsem poezije in proze slovenskih avtorjev v srbohrvaščino oziroma hrvaščino/bosanščino, in tudi 17 iger. Je soprevajalec treh knjig bosanskohercegovskih pesnikov v slovenščino. Njegovi esejistični prispevki so objavljeni v večjem številu zbornikov, kot tudi v večjem številu prevedenih knjig in izborov. Njegove knjige so doslej izšle v več kot sedemdesetih prevodih v slovenščino, makedonščino, hrvaščino, italijanščino, angleščino, češčino, bolgarščino, češčino, turščino, poljščino in španščino. Večje število pesmi, zgodb in esejev, je bilo prevedeno v madžarščino, nemščino, grščino, ruščino, albanščino, gališčino, portugalščino, francoščino, romunščino, švedščino, slovaščino, nizozemščino, finščino, flamanščino, arabščino, sardinščino… Od leta 1997 piše poezijo tudi v slovenskem jeziku. Njegove pesmi so uvrščene v več antologij bosansko-hercegovske, hrvaške, slovenske, jugoslovanske, balkanske in srednjoevropske poezije, neke pa tudi v antologije evropske in svetovne poezije.
V slovenščini (v njo prevedene ali v njej napisane) so izšle njegove knjige pesmi: Barbara in barbar (prevedel Jure Potokar, 1990), Ljubezensko dvorišče (za otroke, prevedel Boris A. Novak, 1993), Sarajevska knjiga mrtvih (1993) in Salomonov pečat (1995), obe dvojezično in v prevodu J. Potokarja, ter Kraški Narcis (1999), Veronikin prt (2002), Večnost trenutka (izbor in nove pesmi, 2003), Rosa mystica (2005, v letu 2006 tudi v internetni izdaji), Vse ljubezni so nenavadne (2006), Med Koprivo in Križem (2007), Tomajski vrt (2007), Dan in noč vsakdana (2007), Sence kresnic (2007), Jutranjice, večernice (2009), Oživi mrtva veja (2009), Na križu ljubezni (2009), Nocoj sneg diši po tebi (2009), Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla (2010), Rad imam življenje, smrt pa rada mene (2012), Izgon v raj (izbrane pesmi, ob napisanih v slovenščini tudi iz opusa v materinem jeziku, v prevodu J. Potokarja, Borisa A. Novaka in avtorja, 2012), Majhna pesem (2015) in Atrij (2015), kot tudi knjige proze: Izginula ledena čarovnija (prevedla Lela B. Njatin, 1998), Učitelj ljubezni (prevedel avtor, 2004) , Duhovi hiše Heinricha Bölla (2016) in Pred zrcalom ( 2016) ter knjigi esejev Tek pod mavrico (2008) in Življenje s knjigami (2013) in knjigo dopisovanja z Vero Zogović, med letoma 1994-1999, Sarajevo med Ljubljano in Beogradom (2016, prevedle Amra Halilović in Vesna Mikolič).
Za svoje literarno in prevajalsko delo je prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši pesniški prvenec v Bosni in Hercegovini leta 1971, dvakrat nagrado Združenja literarnih prevajalcev BiH (1981 in 1985), Župančičevo listino (1985), Potokarjevo listino (1987), nagrado Zlato kolo (1991), nagrado Zlata ptica (1992), mednarodno literarno nagrado Vilenica (1994), plaketo mesta Ljubljana (1997), Veronikino nagrado (1999) Župančičevo nagrado (2000), posebno mednarodno priznanje za poezijo »Scritture di Frontiera« (Trst, 2005), nagrado natečaja Fondacije za založništvo Federacije BiH (2006), Jenkovo nagrado (2006), Letno nagrado založbe Bosanska riječ iz Tuzle in Wuppertala (2007), nagrado Združenja založnikov in knjigotržcev BiH za najboljši prevod (2007) in Lavrinovo diplomo Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom (2007). Plaketo Srečka Kosovela občine Sežana (2015) in mednarodno pesniško nagrado »Annibale Ruccello« (Castellammare di Stabija, 2016).
Prireditve več
Veliko poletno branje na vrtu Društva slovenskih pisateljev
14.06 2018
VELIKO POLETNO BRANJE NA PISATELJSKEM VRTU Spoštovane in spoštovani, cenjeni kolegi in dragi prijatelji, vljudno vas vabimo na veliko poletno branje na vrtu Društva slovenskih pisateljev, ki bo v četrtek, 14. junija 2018, s pričetkom ob 17. uri....
Več
Predstavitev novosti založbe PIVEC
15.05 2017
V ponedeljek, 15. maja 2017, ob 18. uri bomo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru bodo uredniki skupaj z avtorji predstavili 10 naših novih izdaj. Knjižne izdaje: 1. Piotr Paziński: PENZION (nagrada EU za literaturo 2012, prevedel Klemen Pisk) 2. Josip...
Več
Predstavitev romana Pred zrcalom Josipa Ostija v Konzorciju
26.04 2017
V sredo, 26. aprila 2017, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij v Ljubljani, pogovor za vtorjem bo moderirala Majda Kne . Mozaični biografski roman o ženskah in ljubezni do njih. Pesnik in pisatelj Josip Osti je v svojih dosedanjih pesniških in...
Več